»Smo favoriti,« se je z nehvaležno vlogo sprijaznil trener Mure Ante Šimundža. Sicer pa, kako naj koga prepriča, da je lahko drugače, če je tekmec iz drugega kakovostnega razreda in zelo močno oslabljen. Vselej previdni perfekcionist pa še ni izgubil spomina: Mura lokalnega tekmeca v 3. SNL ali 2. SNL ni premagala že pet let oziroma na zadnjih petih tekmah, trikrat je celo izgubila.
Naj Raduha ponovil polfinalno predstavo
»Vse je možno, žoga je okrogla,« odgovarja 47-letni Ljubljančan na trenerskem stolčku Nafte Dejan Dončić. Zanj bo finalna tekma šele tretja v trenerski vlogi najstarejšega kluba v državi, prvega, ki je Slovenijo takoj po drugi svetovni vojni zastopal v najmočnejšem jugoslovanskem tekmovanju. Oba prejšnja in edini letošnji tekmovalni dvoboj je izpeljal zmagovalno. Prvenstveno tekmo v 2. SNL na Ptuju z minimalno zmago, pokalni polfinale proti Radomljam pa po strelih z bele točke in po junaškem boju. Lendavčani so več kot eno uro igrali z dvema igralcema manj, kar tri najmočnejša orožja moštva pa bodo zaradi obeh barv kartonov s tega dvoboja spremljala zgodovinski spopad prekmurskih tekmecev le s tribune.
Na kakšen način bo lahko Dončić nadomestil kapetana Vedrana Vinka, najboljšega strelca Jako Bizjaka in nekdanjega Milanovega obetavnega mladca Mitjo Novinića? Odgovor je lahko le eden: s fanatizmom in življenjsko tekmo vsakega posameznika s polfinalnim junakom vratarjem Florijanom Raduho na čelu.
»Pripravili smo se na posladek z napadalno Muro. Vemo, kaj pomeni ta tekma za Prekmurje in za nas. Ponosni smo,« se Dončić strinja, da so motivacijsko spodbujevalni prijemi del formule za uspeh. Kaj drugega bi težko bil, saj Lendavčanom zaradi konca drugoligaškega prvenstva manjka ustreznih tekem v nogah. »To je za nas prej minus kot plus,« je priznal trener, ki ga bo šele v naslednji sezoni čakala le ena naloga: vrniti Nafto v 1. SNL.
Lovorika za klub, za okolje
V nasprotju z Lendavčani so se Sobočani še posebej nabrusili za pokoronski štart, v katerem so se do minule sobote celo približali šampionski bitki. S porazom proti Bravu, prvim po štirih zmagah, pa se bržkone vrnili v realnost in k pokalnemu tekmovanju. »Derbi je derbi, prekmurski ali madridski, poln čustev in nepredvidljiv. Ni res, da je lovorika naša obveza. Pred sezono smo si zastavili za cilj, da poskušamo priti čim dlje v pokalnem tekmovanju,« se ne želi premakniti iz obrambne drže Šimundža, ki navkljub zelo dolgi klopi, kot pravi, ni imel težav z izbiro začetne enajsterice. V njej bo gotovo tudi Matic Maruško.
Ko je Mura osvojila svojo prvo in edino lovoriko, pokalno leta 1995, je bil še otrok. »Ne spomnim se je, vem pa, da je edina – za zdaj,« je bil pomenljiv standardni srednji branilec, toda dovolj jasen, da se bo druga ustvarjala drevi in da jo na vsak način želijo pripeljati v Fazanerijo.
»Zasluži si jo klub, zasluži si jo okolje,« je dodal domači fant, ki se mu ponuja prvovrstna priložnost, da se postavi ob bok legendam, kot so Franci Cifer, Robert Belec, Danijel Brezič, Adamo Baranja, Bojan Rous, ki so pred četrt stoletja zapisali Muro na slovenski zemljevid zmagovalcev. Med njimi je bil tudi zdajšnja Šimundževa desna roka Damjan Gajser.
Zmagovalcu 40.000 evrov
Lendavsko vzdušje je kljub zavedanju, da ne bo treh pomembnih igralcev, zelo pozitivno. Otrok Maribora Žiga Živko je prepričan, da je Nafta lahko kos Muri in nalogi.
»Samozavestni smo, tekma bo borbena in prav nič se ne bojimo Mure. Poznamo jo in lahko jo premagamo,« je povedal branilec.
Poleg vrste prestižnih dvobojev, med katerimi se ni mogoče izogniti niti »narodnostnemu«, ki ga dodatno in predvsem v športnem duhu podžiga madžarski patronat nad lendavskim, sicer tudi izvorno madžarskim klubom (predsednik je Gabor Vegh), je najpomembnejša vendarle velika nagrada za zmagovalca. To je uvrstitev v 1. kolo kvalifikacij za evropsko ligo, ki bo klubu navrgla najmanj 200.000 evrov. Manjša, toda v teh kriznih časih prav tako dobrodošla, bo denarna nagrada Nogometne zveze Slovenije. Zmagovalcu bo pripadlo 40.000 €, poražencu 10.000 €.