Putin pred tekmo s Slovenijo: Nogomet pomembnejši kot Južni tok (VIDEO)

Danes mineva deset let od prve tekme zgodovinskega dvoboja Slovenije in Rusije za Južno Afriko 2010.

Objavljeno
14. november 2019 06.30
Posodobljeno
14. november 2019 06.51
Selektor Matjaž Kek je zašel na roke reprezentantov po epski zmagi Slovenije nad Rusijo v Mariboru. FOTO: Tomi Lombar
Novembra 2009 smo videli zadnji zgodovinski podvig slovenske nogometne reprezentance. V seštevku je šlo nemara – z učinkom na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki – za najodmevnejši uspeh v zgodovini slovenskega športa. Selektor Matjaž Kek in njegovi fantje so zrežirali več senzacij, četudi bi se lahko današnji dan pred desetimi leti v Moskvi končal bolj boleče za goste.



Potniki na čarterskem poletu v Moskvo smo polemizirali o razpletu tekme med Rusijo in Slovenijo, prve polovice dvoboja dodatnih kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2010. »Iskreno si želim obratno, toda upoštevaje vse dejavnike ni izključen niti poraz Slovencev z 0:3,« sem zapisal na interni stavni listek v nasprotju z optimisti na letalu Adrie Airways. To je bil namreč tipičen obračun davida z goljatom – po nogometnih, geostrateških in gospodarskih merilih.



Tistega 14. novembra je nogomet zasenčil vse v mogočni federaciji. »Danes smo podpisali zadnji dokument, nujen za zagon projekta Južni tok, ki je s tem postal vseevropski energetski projekt. Toda danes je najpomembnejša stvar – nogomet!« je slovenskemu premieru Borutu Pahorju sporočil njegov ruski kolega Vladimir Putin in dodal: »Ruski rek pravi: Ne govori hop, dokler ne skočiš!«


Na Štajerskem zaman načrtovali zabavo za 1400 Rusov


Gostitelj nogometno-političnega srečanja je imel prav, kot da bi slutil, kaj se bo zgodilo zvečer v moskovskem predelu Lužniki. Rusi so nadigrali Slovence, imeli pri rezultatu 2:0 ogromno priložnosti za višjo zmago, toda končni izid 2:1 je po podaji Roberta Korena postavil Nejc Pečnik. Malokdo je slutil, kaj bo sledilo štiri dni pozneje pod mariborsko Kalvarijo.

15 zasebnih letal
ruskih milijarderjev je na današnji dan pred desetimi leti pristalo v Mariboru


Rusi so bili še vedno prepričani o nastopu na mundialu, toda zgodovinski prvi »čempionat mira« na črni celini jim ni bil usojen. Priprave so namreč opravili vsi – le nogometaši ne. Smetana oligarhov je rezervirala hotelske zmogljivosti na Štajerskem, Rusi so načrtovali razkošno zabavo za 1400 gostov iz domovine in diaspore. Mariborsko letališče je zgolj v enem dnevu ustvarilo več prometa kot prej v mesecu dni. Logično, predsednik Dmitrij Medvedjev, prvi mož Gazproma Aleksej Miller, Chelsejaev predsednik Roman Abramovič in drugi so pripotovali z zasebnimi letali, slednji s svojim 300-sedežnim boeingom. Rusi so že najeli reprezentančno bazo v Južni Afriki, turistične agencije ponujale aranžmaje za navijače …

  • Slovenija in Rusija sta se pomerili 14. in 18. novembra leta 2009.
  • Na današnji dan v Moskvi prva tekma in zagon projekta Južni tok.
  • Strelec gola v Moskvi je bil Nejc Pečnik, v Mariboru Zlatko Dedić.


Nejc Pečnik in Zlatko Dedić med legende




Toda Putin in kolega iz moskovskega dnevnika Sport Express (»Če boste prvi zabili gol, bo prišlo do razpada ruskega sistema, saj nihče ne verjame v senzacijo.«) sta imela prav: v Mariboru sta bila glasna le valček in polka, o kazačoku ni bilo ne duha ne sluha, namesto Andreja Aršavina in zvezdnikov angleške premier league sta blestela podajalec Valter Birsa in strelec gola Zlatko Dedić. Milivoje Novaković je bil prvi topničar, toda strelski pohod Slovencev v skupini s Poljsko, Češko, Slovaško, Severno Irsko in San Marinom je začel in končal Dedić – 6. septembra 2008 v Wroclawu in 18. novembra 2009 v Mariboru. Tekmo na Poljskem so začeli Handanović, Brečko, Cesar, Šuler, Ilić, Komac, Koren, Šišić, Kirm, Dedić in Novaković, v dvoboj z Rusi je obakrat krenila standardna enajsterica Handanović, Jokić, Cesar, Šuler, Brečko, Kirm, Koren, Radosavljević, Birsa, Dedić, Novaković.

image
Zlatko Dedić je bil strelec odločilnega gola pod mariborsko Kalvarijo. FOTO: Tomi Lombar


NZS pod vodstvom Ivana Simiča in reprezentanca A sta si razdelila približno 8 milijonov evrov nagrade, toda Slovenci so v resnici državo obogatili močneje kot s plačilom nekaj milijonov evrov davka. Tudi pozneje, ko je v Južni Afriki trepetal za usodo ZDA celo njen predsednik Bill Clinton, Angleži pa so se minimalne zmage nad Slovenci veselili kot otroci, so kapetan Koren in druščina blažili stiske v prenekateri slovenski družini, prizadeti zavoljo krize v majhnem odprtem gospodarstvu, kakršno je Slovenija.