Samir kljub vsemu verjame v novi Inter

Köln - Že petkovo večerno ogrevanje za sinočnji klubski spektakel dolge in prav posebne nogometne sezone, lizbonski finale lige prvakov, je bilo nadvse spodobno: Inter iz Milana in Sevilla sta namreč v boju za naslov zmagovalca evropske lige ponudila zanimivo in dinamično predstavo, ob petih golih (Španci so zmagali s 3:2) se je marsikomu pred televizijskimi zasloni utrnila misel, češ kako bi bilo za popolno zgodbo lepo, ko bi bili na tribunah še gledalci. Iz slovenskega zornega kota pa je bil boleč poraz Interja, pri katerem je kapetan naš nekdanji reprezentančni vratar Samir Handanović

Toda mojstri evropske lige so nogometaši iz Andaluzije. Šestič so dvignili veliki pokal za končno zmago v tem tekmovanju in četudi se je v štirih letih od njihovega zadnjega zmagoslavja – tako kadrovsko pri klubu kot tudi splošno na evropski nogometni sceni – marsikaj spremenilo, so očitno ohranili ta duh zmagovalcev in v napeti predstavi ugnali enega od italijanskih velikanov, nekoč tudi evropskega klubskega prvaka.

Sploh pa je bil to poseben večer za stratega španskega moštva Julena Lopeteguija. Bask je preživel že marsikaj, v državi vodil dve najbolj prestižni nogometni zgodbi – špansko nogometno reprezentanco in Real Madrid –, zdaj je pri Sevilli. In končno je dočakal tudi nekaj veselja, potem ko je na dveh vročih klopeh pogorel. Pri španski reprezentanci so mu tik pred začetkom mundiala 2018 pokazali izhodna vrata, ker je prav takrat udarila na plano novica, da je že podpisal pogodbo z madridskim Realom, pri slednjem pa so ga odpustili po pičlih desetih kolih domačega prvenstva ...

Junaka večera v Nemčiji niso vzljubili

Do konca sezone je bil tako prost, lani pa se je tako lotil dela s Sevillo, ki resda nima zvezdnikov najvišje ravni, toda sezono si bo po 4. mestu v španski ligi in zdaj osvojeni mednarodni lovoriki ohranila v lepem spominu. Junak finala je bil sicer dvakratni strelec Luuk de Jong, v Švici rojen Nizozemec, ki je za oranžno nacionalno vrsto doslej zbral 24 nastopov, preizkusil se je že v nemški bundesligi (nad njegovim učinkom v Mönchengladbachu niso bili navdušeni ...) in tudi pri Newcastlu v angleškem prvenstvu. Starša sta se zapisala odbojki, a odraščanje na Nizozemskem ga je tako kot domala slehernega kratkohlačnika v tej deželi najprej pripeljalo na nogometno igrišče. Pri rdeče-belih iz Seville pa je bila to zanj prva sezona.

Inter? Pri klubu izjemne tradicije, med drugim pred desetimi leti zmagovalcu lige prvakov, slovenskemu čuvaju mreže pripada posebna vloga, njegove besede zato predvsem med privrženci črno-modrih vedno močno odmevajo. Tako je bilo tudi tokrat, ko je spregovoril pred kamero športnega programa TV hiše Sky. »Kakšno razočaranje, vendar pa je zdaj čas tudi za naš novi vzpon. Ta tekma je vsekakor za to dobro izhodišče. Imamo dobre temelje, gremo naprej,« je poudaril 36-letni Ljubljančan, ki je pri Interju prestal že marsikaj, nazadnje z moštvom za Juventusom osvojil 2. mesto v italijanskem prvenstvu, močno pa pogreša lovoriko – ta bi bila zanj prva klubska na evropski sceni.



»Seveda bi se lahko razpletlo drugače. Tudi s tisto nesrečno Lukakujevo žogo, ki je na koncu pristala v naši mreži ... Res, oboji smo igrali odprto in brezkompromisno, škoda da ob koncu nismo kronali tekmečeve izčrpanosti. Imeli smo priložnosti, predvsem Lukaku, toda Sevilla je bila čvrsta, čestitam ji. Toda dejansko je naš temelj dober, ta finale je spodbudno izhodišče za prihodnost,« je prepričan Handanović, ki se tako ni mogel izogniti omembi cenjenega soigralca v napadu. Belgijski reprezentant Romelu Lukaku je bil sicer v sezoni zelo učinkovit, v nastopih tekmovalnega značaja je zabil 34 golov in tako izenačil klubski rekord Brazilca Ronalda. Toda ob koncu je v solzah zapuščal kölnski štadion. Njegov avtogol je botroval zmagoslavju Seville ...