Sedmi na predsedniškem prestolu

Aleksander Čeferin je stopil v čevlje Danca, Švicarja, Italijana, Šveda in dveh Francozov.

Objavljeno
07. februar 2019 14.30
Posodobljeno
07. februar 2019 14.45
FOTO: Arhiv
Rim - Aleksander Čeferin je sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. V vlogi prvega moža najbogatejše evropske športne organizacije bo najmanj šest let in pol po izteku polnega mandata. Predsednik z najdaljšim stažem je bil Šved Lennart Johansson, ki je bil na čelu Uefa kar 17 let.


Vsi predsedniki


Ebbe Schwartz (Danec)
starost ob prvi izvolitvi: 53 let
na položaju: 22. 6. 1954−17. 4. 1962

Danski nogometni funkcionar je bil prvi predsednik Evropske nogometne zveze. Strokovnjak za prodajo je bil vratar pri Københavnu, še močneje je opozoril nase kot vodja danske delegacije na olimpijskih igrah v Londonu 1948, kjer so Danci osvojili tretje mesto. Izkušnje z delovanjem v družinskem podjetju, ki se je ukvarjalo z železarstvom in jeklarstvom, so mu prišle še kako prav po juniju 1954, ko so mu zaupali položaj predsednika Uefe, ki je tedaj na sedežu v Parizu zastopala interese 25 članic. Ebbe Schwartz se je rodil 5. marca 1901, Dansko nogometno zvezo pa je vodil vse do svoje smrti v letu 1964.
 
Gustav Wiederkehr (Švicar)
starost ob prvi izvolitvi: 56 let
na položaju: 17. 4. 1962−7. 7. 1972

Od leta 1954 je vodil Švicarsko nogometno zvezo, prvega predsednika Schwartza je nasledil na šestem kongresu Uefe v Sofiji. To je bilo v marsičem prelomno obdobje za evropski nogomet – Uefa je vse bolje uveljavljala svoja klubska tekmovanja, nogomet je doživljal pravi razcvet, zaživela so potovanja po stari celini, bolj so se razširili TV-sprejemniki. Ekonomist, rojen 2. oktobra 1905 v Zürichu, je veljal za uspešnega predsednika Uefe – bil je tudi podpredsednik Fife, ki je aktivno sodeloval pri organizaciji več svetovnih prvenstev –, njegov mandat se je končal z njegovo nepričakovano smrtjo poleti leta 1972.
 
Artemio Franchi (Italijan)
starost ob prvi izvolitvi: 51 let
na položaju: 15. 3. 1973−12. 8. 1983

Zaljubljenec v nogomet, ki se je rodil 22. januarja 1922 v Firencah, je do zadnjega diha živel za nogometno igro. Spoznal jo je kot igralec, sodnik in funkcionar, njegova kariera je bila raznovrstno uspešna. Kot predsednik Fiorentine je postal predsednik Italijanske nogometne zveze (FIGC), se prebil v izvršni odbor Uefe, postal njen podpredsednik in nato še prvi mož, ki je močno zaznamoval evropski nogomet. Znan je bil po diplomatskih prijemih, zaslužen je bil za prvo širitev eura 1980 na osem reprezentanc, nogometna družina pa je s šokom sprejela vest o prometni nesreči, ki je končala življenje Artemia Franchija, čigar ime nosita stadiona v Firencah in Sieni.
 
Jacques Georges (Francoz)
starost ob prvi izvolitvi: 68 let
na položaju: 12. 8. 1983−19. 4. 1990

Francoz se je zavihtel na položaj na kongresu Uefe v Parizu, pri 68 letih je postal najstarejši predsednik Evropske nogometne zveze. Že prej je zgradil bleščečo kariero funkcionarja, več desetletij je deloval v vodstvu Francoske nogometne zveze. Obdobje, v katerem je deloval 30. maja 1916 rojeni Francoz, je močno zaznamovalo igro. Georges je nogomet dodatno približal gledalcem pred TV-zasloni, sledilo je vprašanje o prostem pretoku ljudi znotraj EU. Uefa se je soočila s tragedijami, kakršna se je zgodila na stadionu Heysel v Bruslju, ko sta se v finalu pokala državnih prvakov 1985 merila Juventus in Liverpool. Georges je postavil temelje za rojstvo lige prvakov.
 
Lennart Johansson (Šved)
starost ob prvi izvolitvi: 60 let
na položaju: 19. 4. 1990−26. 1. 2007

Velja za predsednika Uefe, ki je najmočneje spremenil dojemanje nogometne igre na stari celini, in moža, ki je vpliv Uefe in njenih produktov razširil po vsem svetu. Kariero funkcionarja je začel pri klubu AIK iz Stockholma, nato pa se vzpenjal po hierarhični lestvici od predsednika Nogometne zveze Švedske do prvega moža Uefe leta 1990 na kongresu na Malti. Johansson, 5. novembra 1929 rojeni Šved, je leta 1995 premaknil tudi sedež organizacije iz Berna v Nyon ob Ženevsko jezero. V njegovem mandatu je liga prvakov postala najprestižnejše klubsko tekmovanje na svetu, evropsko prvenstvo se je približalo mundialu in poletnim olimpijskim igram.
 
Michel Platini (Francoz)
starost ob prvi izvolitvi: 51 let
na položaju: 26. 1. 2007−8. 10. 2015

Eden najboljših nogometašev, kar jih je proizvedla Evropa, velja za reformatorja in nogometnega »Robina Hooda«, ki je večkrat razveselil tudi (naj)manjše zveze in klube. Liga prvakov je postala lažje dostopna za manjše klube, evropsko prvenstvo je s širitvijo na 24 ekip približal srednjemu razredu na stari celini. Funkcionarsko kariero je pokopal zaradi naivnosti, potem ko je leta 1998 sprejel ponujeni ustni »gentlemanski dogovor« s tedanjim predsednikom Fife Seppom Blatterjem. Novica o zapoznelem plačilu dveh milijonov dolarjev za pomoč pri organizaciji SP 1998 je prišla v javnost prav v trenutku, ko je kazalo, da bi lahko Platini na čelu Fife zamenjal Blatterja …
 

Aleksander Čeferin (Slovenec)
starost ob prvi izvolitvi: 48 let
na položaju: 14. 9. 2016−

Najmlajši predsednik v 64-letni zgodovini Uefe je štel ob zmagi v bližini Aten komaj 48 let, tri manj kot Michel Platini in Artemio Franchi. Leta 2016 je tedanji predsednik NZS odlično izkoristil vakuum, ki je nastal po korupcijskih aferah v svetovnem nogometu, korak za korakom je pridobival simpatije evropskih kolegov in brezhibno z 42:13 odpravil predstavnika starih sil iz Nizozemske. Čeferin je uveljavil napredni reformni program, s katerim je med drugim omejil število mandatov na tri in posredno zagotovil, da nihče ne bo presegel Lennarta Johanssona. Stkal je tesne vezi s številnimi odločevalci v nogometu in globalnem poslu, Uefa bo v njegovem prvem polnem mandatu presegla večino finančnih rekordov.