Pogled v končnico lige prvakov razkriva ugledna imena vseh 16 klubov, ki bodo želeli tudi po naslednjem mesecu dni ostati v igri za nastop v istanbulskem finalu. Navijači lahko upravičeno pričakujejo spektakularni nogomet najvišje ravni, 30. maja pa pravšnji vrhunec klubske sezone 2019/20.
Na vrhu kotira Barcelona
Najboljših 16 klubov ustvarja vse več prihodkov. FOTO: Delo
Elitni februarsko-marčevski festival bodo izpustili le štirje od prvih šestnajstih klubov z Deloittove lestvice najbogatejših:
Manchester United (3.),
Arsenal (11.),
Inter (14.) in
Roma (16.). Z gotovostjo lahko ocenimo, da v ligi prvakov še nikdar niso igrali – v seštevku – finančno močnejši klubi. Vseh 16 članov letošnje 1/8 finala je namreč lani ustvarilo 7,36 milijarde evrov skupnih prihodkov, kar je največ doslej (glej tabelo). Najboljši klubi na stari celini iz leta v leto beležijo stabilno rast poslovanja, kar razkriva tudi tabela. Vrh denimo zaseda
Barcelona, ki je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 840,8 milijona evrov prihodkov. Da je treba za obstoj v elitni družbi nujno povečevati svoje prihodke, je razvidno iz druge tabele. Če je leta 1998 klub št. 20 z Deloittove lestvice ustvaril 36 milijonov evrov letnih prihodkov, jih je moral lani za tak položaj že 207 milijonov, to je bil
Napoli. Tudi 30. klub (
Crystal Palace) je denimo lani ustvaril visokih 175 milijonov €.
Nekoč Brugge, Göteborg in Deportivo
Prihodki 20. kluba v Evropi so vse večji. FOTO: Delo
Pojav globalnega trga, uvedba plačljive televizije in sodobni marketinški prijemi s pomočjo medmrežja so dodobra spremenili razmerje moči med nogometnimi giganti na stari celini. Zgovoren je pogled v sezono 1992/93, ko je pokal državnih prvakov Uefa preimenovala v ligo prvakov. Tedaj sta se po začetnih kolih izoblikovali dve skupini; v skupini A so igrali
Marseille, Rangers, Brugge in
CSKA, v skupini B
Milan, Göteborg, Porto in
PSV. V finalu na olimpijskem štadionu v Münchnu je Marseille premagal Milančane. Vseh osem klubov – zaradi različnih razlogov – danes tava zunaj evropske elite … Tudi v krstni sezoni današnjega modela lige prvakov – z uvedbo osmine finala – je mrgolelo klubov, ki so nekaj let pozneje izginili z radarja razvajenih navijačev: to je bilo v sezoni 2013/14, tedanji udeleženci prvega izločilnega sita pa
Lokomotiv Moskva, Stuttgart, Celta Vigo, Real Sociedad, Sparta Praga in
Deportivo La Coruña.
Ne gre zgolj za prodajo TV pravic
Za podkrepitev teze ni treba po vzorčne primere v paleozoik; kako hitro se spreminjajo imena zmagovalcev in razmerje moči v sodobnem vrhunskem športu, razkriva že pogled v zadnje sezone. Še leta 2018 so igrali v 1/8 finala lige prvakov
Basel, Šahtar in
Bešiktaš, leto prej
Leverkusen, Monaco in
Leicester, leta 2016
Wolfsburg, Zenit, PSV, Dinamo Kijev in
Gent, pred petimi leti pa
Schalke, Šahtar, Basel, Porto, Monaco in
Arsenal, ki odtlej tava za najboljšimi v Angliji.
Spreminja se tudi struktura kolača skupnih prihodkov najbogatejših klubov. Finančno najuspešnejše nogometne inštitucije najhitreje povečujejo predvsem prihodke iz naslova komercialne dejavnosti (različni pokrovitelji), saj je iz naslova prihodkov od organizacije tekem težko iztržiti več brez prenove štadionov (beri: brez gradnje dodatnih VIP prostorov in podražitve vstopnic). Po vmesnih stopnjah rasti pa zahodni klubi povečujejo prihodke od prodaje TV pravic.
Tiskane izdaje
