Jovičić bo zagledal svojo zastavico, Gams ni zlagal kovčka zastonj,

Novo mesto - Potem ko so po 1984 dneh končno premagali večne tekmece iz Celja Pivovarne Laško, so bili rokometaši Gorenja boljši tudi od gostiteljice turnirja Krke (24:20) ter po letu 2003 drugič osvojili pokal Slovenije. To je zanje neprecenljiva nagrada za dobro delo v sezoni, pred katero jim nihče ni pripisoval možnosti za odmeven dosežek.

Kar 16 let so morali čakati v Rdeči dvorani na drugi pokalni naslov. Leta 2003 so bili v ekipi, ki je v finalu presenetljivo ugnala Prule in osvojila prvo lovoriko v klubski zgodovini, med drugimi Borut Plaskan, Branko Tamše, Vid Kavtičnik, Gorazd Škof, Aleš Sirk, Matjaž Mlakar, Branko Bedeković ter brata Luka in Jure Dobelšek, trener je bil Ivan Vajdl. Njihovi nasledniki pod vodstvom Zorana Jovičića so bili v finalu zaključnega turnirja v polni dvorani Marof kos nalogi.
 

Miklavčič: Nagrada za ves trud

»Nikakor nismo hoteli pokvariti vsega, kar smo storili v polfinalu. Ta zmaga je res nagrada za vse, kar smo preživeli skupaj v desetih mesecih,« je po dvigu pokala od ponosa žarel kapetan David Miklavčič, ki je bil za nameček izbran za najboljšega igralca F4. Pokal je osvojil že s Celjem (2014), zdaj še z Gorenjem, s katerim je bil prvak v letih 2012 in 2013.



Najboljši strelec je bil reprezentant Matic Verdinek, najboljši vratar domači čuvaj mreže Aleksandar Tomić, ki pa ni mogel preprečiti poraza srčne novomeške ekipe, ki je bila vselej za korak prekratka in superpokalu z začetka sezona ni mogla dodati še veliko bolj cenjene trofeje.
 

Jovičić le pokazal čustva

Gorenjev trener Zoran Jovičić je bil po zmagi v polfinalu bolj podoben hladnemu Fincu kot vročemu Balkancu iz Tuzle, niti za hip se mu ustnice niso raztegnile v nasmeh. Po zvoku zadnje sirene pa je vendarle pokazal čustva. »Fenomenalno. Vsi so nas odpisali pred sezono, zdaj pa imamo pokal. Ko sem prišel v Rdečo dvorano, sem si zamišljal, kako lepo bi bilo, če bi ob drugih zastavicah visela še ena, za katero so zaslužni tile fantje. Vsa čast, a nismo še rekli zadnje,« je bil presrečen Jovićić, ki ga je direktor Janez Gams močno stisnil v objem. Je kaj zabolelo? »Oba sva bila levokrilna igralca, meni je že zrasel trebušček, ampak nekaj mišic je še ostalo.«
 

Pakiranje ni bilo odveč

Pri rokometaših Gorenja je bil dogovor, da bodo v primeru zmage proti Celju prespali v novomeškem hostlu, sicer bodo šli domov. »Sam sebi sem se počutil neumnega, ko sem doma zlagal stvari v kovček, pri meni to traja pol ure. Mislil sem si, kaj mi je tega treba, saj se bom kmalu vrnil, ampak stres ni bil zaman,« tudi Gams ni pričakoval uspeha, na katerega so v Rdeči dvorani čakali 26 tekem od 4. decembra 2013.



Zmaga v 116. derbiju je bila več kot zaslužena, Gorenje si je veliko bolj želelo zmage, tudi brez pokodovane četverice igralcev (Levc, Stojnić, Špelić, Mazej) je bilo gospodar na igrišču, si že v prvem polčasu, v katerem je Verdinek dosegel osem od skupaj devetih golov, zagovotovilo odločilno prednost.



Po domačem porazu pred dvema tednoma so se »ose« zakopale v delo in našle nove rešitve, na katere bleda celjska ekipa ni bila pripravljena. Po tekmi je sledil nov sestanek ožjega vodstva celjskega kluba z ekipo, kakršnih je bilo v sezoni kar nekaj. Pravijo jim motivacijski in ne krizni, tudi ta je bil spodbudne narave, predsednik Jernej Smisl in direktor Rok Plankelj (tekmo si je ogledal tudi bivši predsednik Dušan Zorko) sta ekipi sporočila, da ni konec sveta in da se mora zbrati za zadnje štiri tekme državnega prvenstva.


 

Celje in Ocvirk še brez lovorike, a ena je še v igri

Trenerju Tomažu Ocvirku je bila to bolj slaba tolažba, obetal si je prvo lovoriko na celjski klopi, zato je težko prenesel poraz, celo sporekel se je z neotesanim navijačem, ki je proti njemu zalučal plastenko, kot je priznal, vso noč ni zatisnil očesa. Ni mu lahko. Celjani so po izgubi superpokala prav tukaj v Marofu proti Krki na začetku sezone po sedmih letih izgubili pokal in ostajajo pri 21 trofejah RZS. Tudi v tekmi za tretje mesto pokazali slabosti in v prvem polčasu proti Svišu zaostajali za štiri gole, preden so zasukali izid v svoj prid. Vtis je bil zelo slab, popraviti ga bodo morali v petek, ko jih čaka nevarno gostovanje v Mariboru. Če bodo tudi tam pustili točki, bodo celo ogrozili naslov državnega prvaka, ki se je zdel že na dlani.

»Zavihati moramo rokave in do konca sezone pokazati, kdo smo in zakaj smo prvaki,« je dejal Ocvirk, ki je dal priložnost nekaterim mladim igralcem.