Lasje odpadli, brada zrasla, kapetan Kavtičnik pa ostaja na slovenski barki

Stockholm - Slovenija je šestnajst let čakala na polfinale evropskega prvenstva v rokometu, odkar je na domačem euru leta 2004 osvojila srebrno kolajno. Okrog vratu sta si jo nadela tudi Uroš Zorman, zdaj pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa, in Vid Kavtičnik, ki na Švedskem poškodovan bodri kolege.

Vid Kavtičnik ne bo odigral niti sekunde na EP 2020 v treh deželah, toda njegovo ime bo šlo v anale tudi na njegovem 12. velikem tekmovanju. Bil je namreč na zapisniku tretje tekme proti Švici, še v Göteborgu. Na ogrevanju tik pred njo ga je zapeklo v zadnji mečni mišici, pregled je potrdil strganino in turnir je bil zanj izgubljen. Kot odgovoren kapetan ni zapustil barke, ostal je na Švedskem v podporo mlajšim sotrpinom.



»Ostal sem, ker sem želel biti s fanti v dobrem ali slabem. Imam se za člana ekipe, še vedno sem kapetan. Odločitev se mi je zdela samoumevna,« je razložil 35-letni Kavtičnik, ki na Švedskem še zdaleč ne stoji križem rok. Pomaga na treningih, vodi ogrevanje pred tekmami, spodbuja fante s tribune … »Želim si biti z njimi, jim dajati pozitivno energijo, pomagati po najboljših močeh. Tisto ta težko delo pa morajo itak opravljati oni,« je pred odhodom na letalo iz Malmöja za Stockholm svojo vlogo pojasnil »Videk«, nekakšna mehka vez med ekipo in strokovnim štabom.
 

Malo sreče ne škodi

Je edini, ki je osvojil obe slovenski kolajni, tudi na morebitni tretji bo njegov podpis. Pred 16 leti je imel veliko las in nič brade, danes je obratno. »Pa še tistih nekaj las je izpadlo ob vsem tem stresu, ko sem tekme gledal s tribune in upal na ugoden razplet. Izšlo se je, Madžari niso več zmagali, malo sreče ne škodi. Bi bila pa velika krivica, če bi zaradi slabih 20 minut proti Madžarom ostali brez polfinala,« je razmišljal Velenjčan, ki je za bron na SP 2017 v Franciji žrtvoval koleno. Reprezentančno pot namerava končati na olimpijskih igrah v Tokiu. Slovenija bo aprila nastopila v kvalifikacijah, če bo postala evropski prvak, ji niti tega ne bo treba.



Kvalifikacije so vsekakor zagotovljene, toda apetiti so zdaj večji. Cilj je kolajna, po možnosti zlata. Španija je močna, ampak Slovenci imajo z njo v zadnjem času kar dobre izkušnje, ugnali so jo denimo v kvalifikacijah za OI v Riu de Janeiru in kot edini na prejšnjem EP na Hrvaškem. So pa doživeli zaušnico v prvem delu SP 2017, ko je bilo v Metzu minus 10.
»Da, s Španci imamo res mešane občutke. Obe ekipi sta na tem prvenstvu v formi. V polfinalu ne odloča le kakovost igralcev, je tudi psihološki boj, nekaj posebnega. Žoga je okrogla, začne se z 0:0. Verjamem, da so fantje sposobni narediti korak naprej. Imamo daljšo klop kot pred leti, igralci so kljub mladosti izkušeni, v klubih so zelo napredovali, vzdušje v reprezentanci je izjemno. Lahko upamo na največ.«
 

Petek bo lep dan

Največ je zlata kolajna. »Mislil sem največ, kar so v tem trenutku sposobni. Ali je to zlato ali bron, bomo videli. Smo v polfinalu, pokazali smo svojo kakovost, zdaj se bomo dokazovali naprej. Seveda, vsi upamo na zlato, ampak pojdimo raje korak za korakom. Petek bo lep dan. Igrali bomo v polfinalu. V tem moramo uživati, nikdar ne veš, kdaj, če sploh, se bo ponovila takšna priložnost. Vidite, 16 let je mimo, odkar smo bili nazadnje v polfinalu EP. Uživati, biti ponosni in dati zadnje atome moči, to je recept za zmago.«