Eden od ključnih dejavnikov je tudi to, da so Španci in Hrvati v dosedanjem delu prvenstva izgubili precej manj energije. Odigrali so le po eno resno tekmo proti Nemčiji, sicer pa so lahko prihranili več moči za polfinale kot Slovenija in Norveška.
Španci imajo tudi več možnosti za rotacijo igralcev, pri menjavah jim kakovost ne pade. Pri nas so bili fantje premalo časa skupaj, da bi bilo tako.
Začetek je bil sicer zelo dober, razpoložen je bil Ferlin, dosegli smo dva lahka gola, vendar so Španci tako kakovostni, da so se hitro pobrali. Slovenija se je odločila za hitro igro, kar je razumljivo, saj so Španci menjali do dva igralca v prehodu iz obrambe v napad. Ključni moment je bil v 18. minuti. Videlo se je, da imamo težavo tudi v selekciji igralcev, Žabić ni mogel nadomestiti Gabra, Poteka ali, Suhaležnika. Izgubil je žogo, sledila je kazen Dolenca, Španci so ušli na tri gole in tekma se je prelomila.
Norvežani bodo bolj utrujeni
Drugi polčas so Španci nadzirali igro, Vranješ je opravil nujno potrebne rotacije, obramba 5-1 je pridobila dve žogi, vendar nismo izkoristili protinapadov. Tudi zadnji napad bi lahko odigrali drugače, a fantje so se borili do konca.
Še imajo možnost za kolajno, položaj je podoben kot na SP 2017, ko so Hrvati in Norvežani igrali podaljške v polfinalu. To pot so Norvežani po dveh podaljških izgubili v zadnji sekundi, zato bodo bolj utrujeni kot Slovenci. Bolj bi si želel Hrvate, ki bi jih lažje premagali, verjamem pa, da lahko premagamo tudi Norveško.