Po štirih letih bodo Slovenci tekmovanje gledali po televiziji, na Danskem in v Nemčiji ne bodo branili brona z mondiala v Franciji. Usodne so bile junijske kvalifikacije z Madžari. A na RZS niso hoteli, da bi naši najboljši fantje vmes zaspali, zato so sprejeli vabilo svetovnih prvakov.
Slovenci bodo 5. in 7. januarja v Rouenu igrali s Francijo.
Selektor Vujović bo tokrat preveril Špendeta in Lapajneta.
V reprezentanco se vračajo Kavtičnik, Mačkovšek in Mlakar.
Selektor Vujović bo tokrat preveril Špendeta in Lapajneta.
V reprezentanco se vračajo Kavtičnik, Mačkovšek in Mlakar.
Zares bo šlo spet aprila, ko si bodo na dveh tekmah z Nizozemsko želeli zagotoviti prvo mesto v kvalifikacijah za EP 2020. »Običajno sem v tem času oddal seznam kandidatov za SP ali EP. Upam, da se nam kaj takšnega še dolgo ne bo ponovilo. Zdaj moramo pokazati, da smo imeli poleti zgolj slab dan,« je odločen Vujović, ki bo reprezentante zbral 2. januarja v Zrečah, v Francijo, kjer bosta tekmi 5. in 7. januarja, bo odpeljal vseh 18 igralcev.
Brez legionarjev iz Nemčije
Seznam je zanimiv, na njem ni igralcev iz Nemčije, kjer se ne ozirajo na koledar EHF in bodo imeli tekme tudi 29. t. m., zato bodo prvi januarski teden prosti Miha Zarabec (Kiel), Marko Bezjak (Magdeburg) in Urban Lesjak (Hannover).
V oči takoj padeta dve imeni: Aleksander Špende in Januš Lapajne. »Špende je klasičen "šuter", kakršnih Sloveniji kronično primanjkuje. Vmes se je izgubil, a odkar je prišel v Metalurg, kaže odlične predstave. Prav je, da dobi priložnost, upam, da jo bo izkoristil, ker bi potem ob Borutu Mačkovšku imeli še enega igralca, ki lahko obrambe razbija z desetih metrov,« je odločitev za 197 cm visokega Špendeta pojasnil Črnogorec, ki bo preizkusil tudi Lapajneta, organizatorja igre Tatrana Prešova.
»Januš (192 cm, 23 let; op. p.) je tip srednjega zunanjega igralca, ki ga pogrešam. Ni tako hiter in spreten kot Zarabec, Bezjak ali Rok Ovniček, je pa močan, rojeni strelec, vedno ga zanima, kako bo zatresel mrežo, to mi je všeč.«
Spet blizu Zagreba?
"Vuja" si od poletja kruh služi v Nišu, kjer mu gre z Železničarjem po slabem začetku bolje, vendar se tako kot prej v Kopru pojavljajo težave s šefi. Obljubljeni denar je nekje obtičal, prav tako želene okrepitve. Vujovića spet omenjajo med kandidati za zagrebško klop. ki jo zapušča Lino Červar.
Dončič boljši kot Petrović
Tudi Slovenijo pogreša, pravi Vujović. »Žena mi je rekla, le zakaj nima Ljubljana resnega kluba, tukaj bi nama bilo fino,« je dejal Vujović, ki bo ženo za dva dni odpeljal še v Koper. »Tam nama je bilo sploh super, toplo je. V Bonifiko bom šel na trening Kopra. Vesel sem, ker je Uroš Rapotec uspešno začel trenersko pot. Vedel sem, da bo tako, ker je bil tudi kot igralec pravi borec. Slišim, da je v njem tudi nekaj mene in da fante žene na polno. Saj je prav,« je zagovornik trde roke Vujović, ki redno spremlja dogajanje v slovenskem rokometu in športu na splošno: »Ta Luka Dončić je prava pošast. Po mojem je boljši, kot je bil Dražen Petrović pri teh letih.«
V odsotnosti Zarabca in Bezjaka bo v reprezentanci spet imel za glavnega dirigenta Deana Bombača, njegova prva rezerva bo Ovniček. V izbrano vrsto se vračajo Vid Kavtičnik, Mačkovšek in Žiga Mlakar, ki so izpustili oktobrski tekmi z Latvijo in Estonijo. Na levem krilu je ob Darku Cingesarju prednost pred Maticem Verdinkom dobil Tilen Kodrin, na desnem krilu Vujović še ni želel obremeniti rekonvalescenta Gašperja Marguča, ob Blažu Jancu bo tam spet "operiral" Mario Šoštarič.
Med "rezervisti" močni aduti
Na črti se bodo ruvali Blaž Blagotinšek, Matej Gaber in Igor Žabić. Jure Dolenec, Kavtičnik in Mlakar so "klasiki" na desnem zunanjem položaju, v vratih tudi ni bilo dilem: »Klemen Ferlin je v najboljši formi, tudi Urhu Kastelicu gre dobro v Zagrebu. Vedno lahko računamo tudi na Lesjaka in Matevža Skoka, v vratih imam res sladke skrbi,« se ob pogledu na širši seznam nasmehne Vujović.
Ob omenjenih treh "Nemcih" na tokratni akciji ne računa na "rezerviste" Verdinka, Matica Suholežnika, Skoka, Gregorja Potočnika, Vida Poteka, Gašperja Marguča, Jako Malusa, Nika Henigmana in Nejca Cehteta. Ponosen je, da je v treh letih uspešno razširil reprezentančno bazo: »Včasih smo jokali, če se je poškodoval že en igralec, zdaj imamo na vsakem položaju vsaj tri vrhunske rokometaše. To dokazuje, da smo resna reprezentanca.«
Celoten seznam igralcev najdete TUKAJ.