Slovenski zlatokopi na poti v Stockholm

Malmö - »Obrigado, Portugal«, bravo Slovenci. Naši rokometaši bodo drugič nasploh in prvič po letu 2004 nastopili v polfinalu evropskega prvenstva. Jutri bodo njihovi tekmeci v Tele2 Areni v Stockholmu branilci naslova prvakov iz Španije, ki so v drugi skupini po neodločenem izidu s Hrvaško (22:22) osvojili prvo mesto. V prestolnici bo šlo zares, za kolajno, za zlato. Igralci Ljubomirja Vranješa proti Norvežanom niso imeli pravega motiva, saj so že prej vedeli, da jim polfinale ne uide. Udarni aduti so dobili počitek, poraz za tri gole je bil sprejemljiv davek.



Četrtič bodo Slovenci zaigrali v zaključnih bojih velikega tekmovanja, poleg domačega EP pred 16 leti, ko so osvojili srebro, so bili med najboljšo četverico tudi na SP 2013 v Španiji (4. mesto) in nazadnje na SP 2017 v Franciji, ko so osvojili bron. V zbirki jim torej manjka samo že najžlahtnejše odličje. Bodo ponovili dosežek košarkarjev izpred treh let? Jure Dolenec kot Goran Dragić, Dean Bombač kot Luka Dončić?

Kapetan Dolenec in virtuoz Bombač proti Norvežanom sploh nista stopila na igrišče, podobno taktiko je sprejel tudi norveški selektor Christian Berge, ki je dal prosto prvemu zvezdniku Sandru Sagosenu. O tekmi ni vredno izgubljati preveč besed. Nekaj pa vendarle. Začeli so jo igralci iz drugega plana. Prva sedmerka je bila Kastelic, Cingesar, Šoštarič, Žabić, Zarabec, Henigman in Cehte. Kmalu je vstopil tudi Kristjan Horžen, ki je debitiral na velikem tekmovanju. Izkazal se je, dosegel je štiri gole.



»Srečen sem, super občutek. Šest tekem sem čakal na to. Škoda, ker smo izgubili, a vesel sem, ker sem izkoristil priložnost in upravičil selektorjevo zaupanje,« je bil ponosen mladi krožni napadalec Celja, zlat že z mladinskega EP.



»Kristjan je marljiv in učljiv fant, uteleša prihodnost slovenskega rokometa,« je 20-letnika pohvalil Vranješ, ki je imel zelo zanimiv dan. Ko je že mislil, da bo moral z Norvežani v frontalni napad, se je izkazalo, da so bili presenetljivi Portugalci predobri tudi za izčrpane Madžare, kar je pomenilo, da Slovenija proti Norveški ni potrebovala niti točke. »Veseli smo bili, ko smo slišali za rezultat prve tekme. Odločil sem se odpočiti ključne igralce za petek. Nobene taktike nismo pripravili. V bistvu je vseeno, ali igraš proti Hrvatom ali Špancem,« se je zelo lepo izšlo za selektorja.


 

Obe ekipi zaplesali v krogu

Redko vidimo, da po tekmi obe ekipi zaplešeta na igrišču. Mario Šoštarič je na Švedskem kot otrok v lunaparku. »Res je. Moje prvo prvenstvo, prvi polfinale, upam, da bo tudi finale. Že pred tekmo je bilo veselje v slačilnici nepopisno. Vendar se je bilo treba zbrati in odigrati še tole. Tisti, ki smo doslej manj igrali, smo dobili svoje minute. Igrali smo dobro. Najslajši poraz v moji karieri,« je bil do ušes nasmejan Šoštarič, strelec treh golov.





Dva več sta zabila Igor Žabić in Tilen Kodrin. »Porazu bi se morda lahko izognili, ampak pomembno je, da so se nekateri fantje odpočili, ker so pred nami bolj pomembne stvari. Vsa čast Portugalcem, zaslužili so si olimpijske kvalifikacije,« je povedal nekdanji član Sportinga Žabić. »Moram se zahvaliti Borutu (Mačkovšku; op. p.), ker mi je dal tri lepe žoge na krilo. Super je bilo po dolgem času malo streljati na gol. Navodilo selektorja je bilo, naj uživamo. Proti Špancem pa spet na nož,« je dodal Kodrin.



Kapetan je bil presrečen in spočit. »Prijalo je, nekateri smo bili po tekmi s Portugalci že precej načeti,« je z veseljem klop grel Dolenec, naš najboljši strelec na EP. »Ta dva dneva je bil adrenalin na najvišji ravni. Vse se je super izšlo. Če bi Madžari premagali Portugalce, bi bila čisto druga tekma. Gremo naprej, še ničesar nismo osvojili«, opozarja Dolenec, ki je zaradi poškodbe izpustil prejšnje EP na Hrvaškem.

Vranješ: Gremo, Slovenija

V Stockholmu se bo pisalo novo lepo poglavje slovenskega športa. »Izjemen občutek, zelo sem vesel za fante. Najprej olimpijske kvalifikacije, potem polfinale, kdo ve, kaj nas še čaka. Stockholm je krasno mesto, navijači so vljudno vabljeni,« je v domovino povabil Vranješ in prvič v eter izgovoril nekaj po slovensko: »Gremo, Slovenija!«