Tiskane izdaje
Z izjemo premierne sezone v svetovnem pokalu (2009/10), ki jo je končal na 35. mestu, je bil Prevc vedno med najboljšo trideseterico, največkrat deseterico, letos pa je že zelo slabo kazalo za nedeljsko preizkušnjo, ki je bila tudi pri njem posebej podčrtana. »Že nekaj časa je bilo to vseskozi nekje zadaj v glavi. Celotno norveško turnejo, saj je planiška nedelja vendarle planiška nedelja,« priznava Prevc, ki je pomemben premik k finalu naredil s 3. mestom na Holmenkollnu.
»Stopničke me niti niso presenetile. Tekma je bila malce vetrovna in veter mi je bil naklonjen. Naredil sem dva dobra skoka in številke so se zelo dobro ujele,« pravi najstarejši od bratov Prevc, ki se je minulo nedeljo tudi zelo razveselil bratove zmage v Vikersundu, kjer je v izteku tudi ponosno nosil Domna na ramah. Iz njegovega primera se je naučil, da moraš biti za letalnico malce nor, pri čemer se je njemu v Vikersundu še poznalo, da že dolgo ni tako daleč letel. Planica se je zanj začela stresno, s skokom, dolgim le 150 metrov, ki je marsikoga prestrašil. Takšnega začetka finala seveda ni pričakoval, a se je hitro pobral.
Pokazal maksimum
»Seveda te je strah, da se ne bi to ponovilo in potem se naslednjega skoka lotiš z veliko rezervo. Padeš raven nižje in namesto da bi začel na neki dokaj visoki in potem vse skupaj le še stopnjeval, štartaš z ničle in potrebuješ spet nekaj skokov, da se ujameš nazaj, da si povrneš zaupanje,« razkriva Prevc, ki je bil zelo zadovoljen z 10. mestom, svojo drugo najboljšo uvrstitvijo sezone. »Odlično! To so bili moji maksimalni skoki ta čas. Kar je bilo še napak, pa bi potreboval kakšna dva meseca tekem, da bi jih odpravil. Razmere so mi šle na roko, bolje sem se ujel kot v močnem vzgorniku v kvalifikacijah,« je dejal nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, ki bo na nedeljski tekmi nastopil med prvimi.
Peter in Domen Prevc med tekmo v Planici. FOTO: Matej Družnik
Ta čas je v svetovnem pokalu prav na 30. mestu, a enice vendarle ne bo imel, bržčas številko 3 zaradi dveh odpovedi. »To mi ni najbolj všeč, raje imam številke ob 8 naprej, ker lahko potem v ogrevalni kabini počakam na začetek,« pojasnjuje Prevc, za katerega konec sezone ne prihaja prehitro, saj se zaveda, da je imel svoje priložnosti, vendar jih ni izkoristil. Potem ko je dvakrat prekinil sezono in se umaknil na trening, je bil premik na bolje svetovno prvenstvo – ne rezultatsko, ampak po občutkih –, motivacija je ta čas velika.
»Glede na to, koliko sem tekmoval, bi morali biti zdaj nekje proti koncu decembra. Za naprej vem, da bom delal vse, da bom čim boljši. Veselim se, da imam celo pripravljalno obdobje pred sabo. Da sem zdrav, nimam nobenih težav in da bom lahko začel kondicijske priprave telesno povsem nared,« se že zdaj novih izzivov veseli Prevc, čigar gleženj še vedno ni stoodstoten, a se je navadil, da nista oba enako gibljiva, mu je pa kirurg decembra dejal, da po dveh operacijah gležnja v tako dobrem stanju še ni videl. Ob motivaciji vsekakor dober obet, da bo naslednja sezona boljša in predvsem manj turbulentna, kot z eno besedo označuje to, ki se izteka.
