Planica: Na 100 let in 300 metrov!

Razvoj se nikoli ne ustavi. To je misel inženirja Janeza Goriška, uvodnega sogovornika v posebni prilogi Dela in Slovenskih novic Planica 2019, ki je izšla danes. Gorišek ima veliko zaslug za to, da so se uresničile marsikatere slovenske športne sanje. Planice, kot jo poznamo danes z izjemno tradicijo, bogato zgodovino in čarobnim pridihom kraja, kjer ljudje lahko letijo kot ptice, ne bi bilo brez letalnice, ki sta jo zasnovala skupaj z bratom Ladom Goriškom. Na njej je pred 50 leti kot prvi poletel Miro Oman, kar je sledilo, je zgodovina.

Dolina pod Poncami, ki se je na svetovni skakalni zemljevid sicer vpisala že davnega leta 1934, je tedaj dobila nove razsežnosti. Smučarski poleti so dobili domovinsko pravico, rodila se je nova disciplina, ki je in bo vedno burila domišljijo. V športu so najbolj mikavna najbolj preprosta in absolutna vprašanja, ki premikajo meje mogočega – kdo je najhitrejši Zemljan, kdo lahko poleti najdlje.

Rekord v Vikersundu je tudi slovenski

Planica in velikanka bratov Gorišek je bila dolgo malodane edina, ki je dajala odgovore, med letoma 1969 in 2005 so smučarski letalci 18-krat naprej pomaknili mejnik, od tega 14-krat v Planici. Leta 2011 je rekord odletel na Norveško, v Vikersund, in se ni še vrnil. Če koga to pekli, mu je lahko v tolažbo, da je premikanje meja na tujem tudi plod slovenskega znanja. Gorišek se je, tako kot pod prenovo svoje planiške »lepotice«, podpisal tudi pod ponos konkurence v Vikersundu. To pot žal brez brata Lada, katerega življenjska pot se je končala v letu, ko je Espen Bredesen v Planici kot prvi poletel 210 metrov, temveč s sinom Sebastjanom.



Ta nadaljuje družinsko in tudi nacionalno tradicijo slovenskih skakalnih vizionarjev, ki se je začela z obdobjem Ivana Rožmana in Stanka Bloudka in je v dobrih osmih desetletjih pripomogla k izjemnemu preskoku od 101,5 metra Josefa Bradla v Planici 1936 do magične meje 250 metrov, na katero se je na Norveškem prvi zapisal Peter Prevc.

Planica po 85 letih še vedno gonilo napredka

In kje so človeške meje? Janez Gorišek je prepričan, da bi lahko na smučeh leteli tudi 300 metrov. Rekord, ki zveni tako noro, pa bo kajpak mogoče doseči le s treznimi glavami, postopnim razvojem in izboljšavami, pri katerih so Slovenci doslej orali ledino. In naj bo tako še naprej, Planica ima ob dveh častitljivih jubilejih, 85 letih prve mednarodne tekme in 50 letih odprtja letalnice, vse nastavke, da bo še naprej gonilo napredka slovenskega in svetovnega skakanja. Na letošnji skakalni in športni praznik čaka v podobi enega najsodobnejših nordijskih centrov na svetu, na katerem trenirajo skakalci iz 25 držav.



Najbolj mikavno podobo pa ji kajpak dajejo neustrašni fantje in možje, ki se drznejo spustiti po zaletišču velikanke. Pred nekaj leti so bile slovenske zmage pred domačimi navijači malodane samoumevne, letos tako kot zadnji dve zimi, odkar najstarejši od bratov Prevc išče pot iz rezultatske krize, niso. Tako kot je imela Planica v svoji podobi vzpone in padce, jih imajo tudi naši skakalci.
 

Izjemen slovenski potencial

Upati je, da se bodo pobrali, kot se je že večkrat njihovo kultno domovanje nad Ratečami. V to ne nazadnje verjame tudi Adam Malysz. »V Sloveniji imate ogromno skakalnih talentov. Kadar smo na pripravah v Planici, se vedno znova čudimo, koliko otrok pride tja na trening. Želeli bi si, da bi jih imeli tudi na Poljskem toliko. Slovenski potencial v skokih je res neverjeten,« je dejal legendarni Poljak.



Lahko si le želimo, da bodo imeli nasledniki junakov preteklosti in sedanjosti dovolj vizionarske žilice, da se bo ta potencial udejanjil. Ob jubileju pa še nazdravimo planiški velikanki: Na 100 let in 300 metrov!

Vse zgodbe, ki smo jih pripravili v prilogi, boste med odštevanjem do Planice 2019 prebrali tudi na naši spletni strani.