Visoka cena napake ruskega novinca, Uroš Velepec povzdignil glas

Hochfilzen - Dobrodošli v kraju, ki se na Tirolskem ponaša z največjo količino snega na leto. Tako je zapisano v predstavitveni knjižici uvodne postaje biatlonske sezone v srednji Evropi. Premiera v zadnjem desetletju pa največkrat pripada Östersundu na Švedskem, tam so se pred dnevi slovenski biatlonci odrezali vse prej kot spodobno. Povsem se je zataknilo v servisu, z novincem Valerijem Šaškinom za začetek slovenska vrsta ni zadela v polno.

»Anže je prevzel dirigentsko palico, zdaj je spet on šef,« je bil na strelišču med uradnim treningom pred današnjim šprintom na Tirolskem jasen glavni trener Uroš Velepec. Tako je vendarle prepričal dosedanjega čarodeja pri slovenskem servisu Anžeta Globevnika, ki je predvsem zaradi zasebne turistično-gostinske dejavnosti v domačem Zasipu pri Bledu napovedal umik iz športa.

Tako so poleti v biatlonskem vodstvu mrzlično iskali novo ustrezno rešitev, ob prihodu strokovnjaka iz Rusije niso skrivali navdušenja. »Posameznik s tako bogatimi izkušnjami nam lahko pomaga. Zame tudi ne bo težav, saj razumem ruščino,« je pred časom dejal vodilni reprezentant Jakov Fak, ki pa je nato doživel hudo razočaranje ob ponesrečenem uvodu v sezono na Švedskem. »Po vseh pripravah in testiranjih sem vsekakor bolje pripravljen, kot kažeta uvrstitvi iz Östersunda (23. in 42. mesto),« je bil prepričan tudi po včerajšnjem treningu v pričakovanju današnjega šprinta. Proga v Hochfilznu ponavadi sicer ne sodi med najzahtevnejše, toda zaradi gostega sneženja v četrtkovem popoldnevu (tirolski meteorologi pa ga napovedujejo tudi za današnjo zadnjo uro pred štartom), je sneg zelo počasen in tudi za vrhunske tekmovalce posebej zahteven.



Ob tem seveda ni presenetljivo, da pripravi in izbiri smuči pripada pomembna vloga. Predvsem gre tudi za usklajenost servisa. In prav pri tem se je novinec Saškin znašel pred popravnim izpitom. Ob tem je Velepec poudaril: »Res ni dvoma o njegovem občutku za pripravo smuči in pisani paleti znanja. Toda mora se navaditi na drugačna pravila igre, kot so pri ruski reprezentanci. Tam ima namreč sleherni tekmovalec svojega serviserja, navzoč je tudi prestiž med posameznimi člani servisa, češ kdo bo komu bolje pripravil smuči. Pri nas pa delamo enotno in zbrano. Ker je prej Valerij razmišljal le o najboljšem paru smuči za svojega biatlonca, se je zdaj zmedel, zamešal smuči in tako Jakovu kot drugim pripravil napačne smuči, ne pa tistih, ki bi jih moral.«
 

Z Anžetom tudi v Francijo

In ker prvemu posamezniku slovenske stroke kot nekdanjemu trenerju ukrajinskih biatlonk nista tuja niti ruščina niti značaj z delovnimi navadami postsovjetskega prostora, je po prvem zapletu v sezoni nastopil zelo avtoritativno: »Ni v moji navadi povzdigovati glasu, toda tokrat ni šlo drugače. Poznam ruski značaj, v takšnih primerih je lahko učinkovit le glasen nastop. Če bi tolažil v slogu 'saj bo naslednjič bolje', ne bi naletel na plodna tla.«



Sprva so sicer v reprezentanci razmišljali, da bi jim Globevnik do novega koledarskega leta pomagal le na švedski premieri, zdaj je pripotoval tudi v Hochfilzen. »In na kolenih ga bomo prosili za navzočnost tudi naslednji teden v Franciji, da bi z nami zaokrožil decembrski del sezone,« ne skriva Velepec, ki resda spoštuje ruskega serviserja (»Ne nazadnje so nam ga pri Fischerju posebej priporočili.«), toda za zdaj še vedno zaupa domačemu Gorenjcu: »Predvsem pa tudi Šaškin, četudi prihaja iz biatlonske velesile, mora spoštovati Anžetovo znanje. Tudi v Sloveniji dobro obvladamo pripravo smuči, mar ni Anže pomagal pri treh olimpijskih kolajnah in dveh naslovih svetovnega prvaka?« Preplah, vidnejši kot v decembrskih dneh prejšnjih let, se je tako hitro naselil v slovenski tabor, ta konec tedna pa bo razkril, če se bo krivulja vendarle obrnila navzgor ...



Spored v Hochfilznu – danes: šprint ženske (11.30), moški (14.20); jutri: štafeta ženske (11.30), zasledovanje moški (14.55); nedelja: zasledovanje ženske (12), štafeta moški (14.15).