Ponovitev epidemije bi bila slaba novica

Tri mesece po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji se športne organizacije spopadajo s težavami, podobnimi tistim, v katerih se je znašla turistična gospodarska panoga, so poudarili v Olimpijskem komiteju Slovenije. Izpad prihodkov so ocenili na 35 milijonov evrov.

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS) je prvo oceno škode zaradi pandemije podal že marca, in sicer na podlagi zbranih podatkov od 63 športnih zvez in 575 športnih društev – to je dobre desetine takrat delujočih –, ki so ocenili izpad prihodkov na približno 26 milijonov evrov. »To je okoli 12 odstotkov skupnih prihodkov vseh športnih društev in združenj leta 2010,« je označil stanje za alarmantno Bogdan Gabrovec, predsednik OKS, in pojasnil, da so po podatkih iz nacionalnega programa športa v RS 2014–2023 prihodki leta 2010 znašali 214,8 milijona evrov. V tem času je škoda še večja.



Športne organizacije ne morejo ustvarjati prihodkov, če so onemogočeni pogoji za opravljanje njihovih osnovnih dejavnosti. To so predvsem izvajanje športnih vadb, organizacija in izvedba športnih prireditev, izvajanje strokovnih usposabljanj in licenciranj, udeležba na mednarodnih tekmovanjih ter izvajanje obveznosti iz sponzorskih pogodb, ki so velikokrat povezane prav z naštetimi aktivnostmi. »Vse te dejavnosti so nujno povezane z večjimi skupinami udeležencev, poseben problem so zaprte meje in omejeno mednarodno gibanje ter neizvajanje mednarodnega programa tekmovanj,« je poudaril Gabrovec.
 

Prekinitev delovanja lahko vodi v konec

Covid-19 je močno prizadel šport­ni sektor v EU, klubi in društva bi se lahko znašli na robu obstoja. Velik del športa je pri nas in v EU organiziran v obliki neprofitnih organizacij, ki delujejo tudi v javnem interesu. To pomeni, da sicer ustvarjajo prihodke tudi s komercialnimi programi, vendar jih morajo po Gabrovčevih besedah porabljati za lastno delovanje in razvoj, ne za ustvarjanje dobička. To pomeni, da tovrstne športne organizacije nimajo in ne morejo imeti finančnih rezerv, s katerimi bi lahko financirale lastno delovanje v času krize.



»Športne organizacije bodo morale ob daljših prekinitvah izvajanja dejavnosti krčiti oziroma prekiniti delovanje. Ponoven zagon po določenem času je zelo zahteven, sploh če se morajo ljudje, ki delajo v športnih organizacijah, preusmeriti v druge dejavnosti,« je opozoril Gabrovec in ocenil, da ponekod ponoven zagon ne bi več bil mogoč, saj bi se izgubila pomembna družbena dejavnost v teh okoljih.



Države na različne načine pomagajo športnim organizacijam. V začetku so jim omogočile odlog obstoječih in najem novih posojil, subvencioniranje delovanja, nadomestitev izpada dohodkov zaposlenim v panogi. Konkret­no: Avstrija je na nacionalni ravni omogočila vavčerje za vse odpadle dogodke, načrtuje tudi oblikovanje posebnega sklada, Češka je za ukrepe, ki so omogočili ohranitev športnih klubov in društev, namenila 37 milijonov evrov, Belgija subvencionira že odobrene projekte, ustanovila je krizni sklad, poleti bo zagnala še druge finančne ukrepe, Hrvaška zaposlenim v športu zagotavlja minimalno plačo, fleksibilnost pri izvajanju projektov in prijavah za nacionalna in evropska sredstva.

Stabilno financiranje v turbulentnih časih

Prvi protikrizni ukrepi v Sloveniji, ki so bili usmerjeni v zagotovitev socialne varnosti zaposlenih ter reševanje likvidnosti tudi športnih organizacij, so bili za šport zelo pomembni in nujni, je poudaril Gabrovec. Počasi se končujejo, pred nami so meseci počitnic, ki jih športne organizacije večinoma izkoristijo za aktivnosti, ki prav tako ustvarijo določen prihodek. Letos tega ne bo mogoče storiti v želeni meri zaradi predvidenih omejitev in splošnega zmanjšanja množičnih aktivnosti, je pojasnil predsednik OKS in se ozrl v jesen.



To je za vse ­športne organizacije praviloma zelo ­produktiven del leta, saj se z ­začetkom šolskega leta odprejo vrata društev, začnejo se tekmovanja in organizirane vadbe. »Samo upamo lahko, da bo takrat ­epidemiološka slika dopuščala ­normalno izvajanje aktivnosti, poleg tega morajo športne organizacije takrat biti v dobri kondiciji za zagon programov,« je dejal sogovornik in dodal, da rahljanje ukrepov ­omejevanja zbiranja in odpiranje mej ­pozitivno vplivata na šport, a če bi epidemija ponovno izbruhnila in bi se omejitve ponovile, bi to bilo zelo ­problematično.



Po Gabrovčevih besedah sta resorna ministrica in ­državni ­sekretar poudarila, da bo v naslednji paket ukrepov zaradi epidemije covida-19 vključen tudi šport.

»Pomemben bo vsak ukrep, ki bi omogočil stabilne razmere za delovanje športnih organizacij. Zaradi nejasne prihodnosti glede epidemije in z njo povezanih omejitev bi bilo treba zagotoviti primeren obseg javnih sredstev. Ob upanju, da rebalans proračuna ne bo posegel v športni del, saj je že zadnjih deset let prenizek in se kljub pozitivnim gospodarskim trendom ni primerljivo zviševal, bi bila zagotovitev sredstev, zbranih iz davka od srečk neposredno za športne organizacije, po našem mnenju najučinkovitejši in tehnično najlažji ukrep ta hip,« je Bogdan Gabrovec izpostavil enega od enajstih ukrepov, ki jih OKS predlaga za blaženje posledic epidemije covida-19 v športu.