eZdravje je naša neizkoriščena priložnost

Novi koronavirus spreminja svet in tudi zdravstveni sistem. Tomaž Gornik, direktor podjetja Better, enega vodilnih ponudnikov prebojnih informacijskih rešitev v zdravstvu, je pozoren predvsem na trende, ki zadevajo digitalizacijo te panoge. Prepričan je, da bo epidemija ta proces pospešila. Kar pomeni, da se bodo morale povečati naložbe v IT v zdravstvu.

Sedanji en do dva odstotka prihodka, kolikor v informatizacijo vlaga zdravstvo pri nas, je bistveno manj kot v drugih panogah, zato zdravstvo v tem pogledu zaostaja. Analitska hiša Gartner ocenjuje, da z okoli tremi odstotki prihodka vzdržujemo obstoječe stanje, za pospešitev pa bi morali v ta namen vlagati okoli 4 do 5 odstotkov prihodka, je v pogovoru za Delo povedal prvak podjetja Better.

Gospod Gornik, katere trende v zdravstvu bo torej covid-19 pospešil?

Ob epidemiji spoznavamo, da je IT že danes sestavni del zdravstvenega procesa in da se čedalje močneje prepleta z medicinsko stroko in znanjem. Izkazalo se je, da je ogromno opravil bistveno manj tveganih, če so zdravstvene ustanove informatizirane, ker ni neposrednega stika. Zato bo vsekakor treba omogočati dostop do zdravnika na daljavo. Povečala se bo vloga interneta kot vira informacij. Spremembe bo doživela tudi oskrba starejših, najranljivejše skupine, ki je ob epidemiji plačala največji davek. Ankete kažejo, da bi starostniki radi čim dlje prebivali doma, če bi lahko, in ne v domovih. Sodobna tehnologija jim to omogoča z ustreznimi pripomočki in pristopom (t.i. staranje na domu). Primer dobre prakse so finski Helsinki, kjer imajo za vsakega iz ogrožene skupine poseben načrt obravnave. Kar je možno, če sociala in zdravstvo delata z roko v roki, v enem ministrstvu, kot je že praksa v večini severnoevropskih držav.

V času epidemije se je večina aktivnosti preselila na elektronske medije … Kako se je to odrazilo na uporabi zdravstvenih storitev?

Opažamo, da covid-19 že pospešuje digitalizacijo. Pojavljajo se iniciative za dostop do zdravnika v osnovnem zdravstvu prek telefonskega klica ali videa, torej brez osebnega stika. Slovenija je že imela kar nekaj digitalnih storitev na nacionalni ravni; eNaročanje, eRecept, eBolniški list, vse to so rešitve, ki odpravljajo potrebo po fizičnem stiku. Pospešuje se uvedba brezpapirnega poslovanja. Bom podkrepil s primerom naše stranke iz Velike Britanije: ker je prenos papirnih evidenc ali raznih poročil na intenzivnih oddelkih, ki so v izolaciji, zelo otežen, so uporabili našo rešitev, s katero je lahko strokovno osebje nadzorovalo zdravljenje prek informacijskega sistema, brez fizične prisotnosti ob pacientu. To rešitev, e-predpisovanje in administriranje zdravil v bolnišnicah, uporabljajo tudi na intenzivnem oddelku infekcijske klinike v ljubljanskem UKC, pa v Pediatrični kliniki in na Onkološkem inštitutu.

Kvalitetni, centralno zbrani in shranjeni podatki npr. v obliki registrov so in bodo v podobnih primerih v veliko pomoč pri odločanju zdravstvenih ustanov in držav.

Ob tem, ko je zdravstvo vse moči usmerilo v spopad s koronavirusom, je delo na drugih področjih zastalo. Kako bo moč to nadoknaditi?

To bi znal biti eden večjih problemov, za nekaj mesecev so izpadli ali se močno zmanjšali nenujni pregledi, tako preventivni kot kurativni. Posledice bomo zagotovo čutili v prihodnje. Rešitev je boljše spremljanje zdravja na osnovi kvalitetno zbranih podatkov iz vseh interakcij posameznika z zdravstvenim in socialnim sistemom, ob pomoči genetike in podatkov, ki jih posameznik zajame z osebnimi napravami, uro, telefonom. Ti so zdaj praktično neuporabljeni v zdravstvenem sistemu. S skupkom vseh teh podatkov bi lahko ugotavljali tveganja za razvoj bolezni pri posamezniku in ukrepali že pred začetkom bolezni. V posameznih primerih se to že dela, a so možnosti še veliko večje.

Slovenci smo med državami EU razmeroma visoko po uporabi eZdravja. Je po vaše že dovolj za zadovoljstvo?

Kar nekaj e-storitev nam je med epidemijo res prišlo prav, kljub temu pa menim, da je  eZdravje naša neizkoriščena priložnost. Pred petimi leti smo kot podjetje sodelovali pri postavitvi sodobne hrbtenice eZdravje, ki omogoča izmenjavo in hrambo podatkov. Za nas je bila to referenca, ki nam je odprla vrata na 15 svetovnih trgov, do več kot 100 strank. Nato smo dobili nekaj uspešnih aplikacij kot sta eRecept in eNapotnica, vendar bi lahko storili mnogo več. Od začetnega zagona v zadnjih letih  namreč manjka jasna strategija, kaj želimo z eZdravjem. Upam, da bo covid-19 in izzivi, ki jih prinaša, to spremenil.

Kako so se vaša orodja izkazala med epidemijo? Kakšne so bile uporabniške izkušnje vaših partnerjev v tujini?

Izpostavil bi dva vidika: osebno sem podpredsednik neprofitne organizacije openEHR iz Londona, ki se že 25 let ukvarja s pravilnim strukturiranjem kliničnih podatkov. Po svetu ima več kot 1000 strokovnjakov različnih kliničnih strok, ki prostovoljno delajo na tem, rezultati pa so brezplačno na voljo vsem. Ob izbruhu virusa se je oblikovala skupina iz različnih držav in naredila podatkovne osnove za spremljanje ne le detekcije in širjenja virusa, ampak tudi zdravljenja in poročanja o pandemiji. Ker so sodelovali tudi strokovnjaki iz Kitajske in Italije, ki so bili prvi izpostavljeni virusu, smo s kolegi iz Norveška, Anglije, Nemčije in Slovenije lahko hitro naredili izredno kvalitetne podatkovne modele, in jih brezplačno ponudili vsem.



Kot podjetje smo nato modele uporabili tudi v naših produktih. Ker smo pretežno izvozno usmerjeni – v Sloveniji ustvarimo le 15 odstotkov prihodkov –, smo jih skupaj z našo platformo brezplačno ponudili svojim obstoječim strankam in državam. Trenutno jih vsaj 10  uporablja naše rešitve pri spremljanju covida-19. Najdlje so šli v angleški bolnišnici Somerset, kjer so na podlagi teh modelov z našimi orodji v dveh tednih sami izdelali elektronske obrazce, s katerimi spremljajo potek zdravljenja že obolelih pacientov. Podobno je v bolnišnici v Cagliariju na Sardiniji, v Moskvi v 500 zdravstvenih domovih in 100 bolnišnicah, v 100 klinikah v Manili, za začetek uporabe se pripravlja nekaj nemških univerzitetnih bolnišnic, projekt na naši platformi začenjajo v Strassbourgu …

Vse to je brezplačno?

Tako je. Platformo smo brezplačno ponudili tudi vsem drugim, ki bi jo želeli. Pogovarjamo se že z nekaj državami, kako bi jo, skupaj s podatkovnimi modeli, uporabile. Rešitve, ki se nanašajo na covid-19, bodo vedno brezplačne, od njih si ne obetamo prihodka, si pa obetamo promocijo. Seveda pa je na našo platformo mogoče nato dodati funkcije, ki niso povezane s covidom.

Zakaj je treba imeti pravilno definirane podatke?

Ker spoznavamo, da virus ne bo izginil. Bistveno je, da imamo kvalitetne podatke za podporo odločanju glede širitve, detekcije kot tudi poteka zdravljenja. V nasprotnem bomo težko rahljali ukrepe in razvijali zdravila, še težje cepiva. Podatki morajo biti enake oblike v celotnem zdravstvenem sistemu, da jih lahko združuješ, analiziraš, se odločaš.

​

So nove okoliščine tudi vam kot ponudniku narekovale kakšne izboljšave vaših produktov ali revidirale že začete projekte?

Svoje produkte nenehno razvijamo in nadgrajujemo. Smo pa že pred epidemijo, v začetku leta, sprejeli štiri strateške usmeritve, ki so prav z virusom pridobile na pomenu. Dve sta posebej pomembni: vgradnja več načinov komunikacije v naše produkte in postavitev produktov v oblak. Pri komunikaciji dajemo večji poudarek skupinskemu delu preko digitalnih orodij, torej sporočanju, obveščanju, klepetu in objavam (chat& post), govornim in video klicem, tako med zdravniki, kot tudi s pacienti. Gre za to, da naše produkte in aplikacije povežemo s sistemi za komunikacijo. Zanimivo je, da pri tem uporabljamo lastne izkušnje, saj že dva meseca delamo izključno od doma.

Kakšne zdravstvene storitve bo mogoče kakovostno opraviti na daljavo, po telefonu, prek spleta?

Telefon in videoklic sta logični rešitvi, ki sta v svetu že uveljavljeni. Seveda vsakega pregleda ni mogoče opraviti na daljavo, velik del pa. V največjem zdravstvenem sistemu v Kaliforniji denimo trdijo, da je že več kot polovica zdravstvenih interakcij s pacienti virtualnih. Gre za štiri kategorije obravnave, kjer je storitve na daljavo možno uporabiti: že omenjeno staranje na domu, obravnava kroničnih bolezni, nekatere specialistične obravnave ter primarno zdravstvo oz. enostavnost dostopa do zdravstvenih storitev. Ne samo, da je to bistveno bolj varno, ampak je tudi bolj preprosto za pacienta in ceneje za zdravstveni sistem. Je tudi v skladu s štirimi ključnimi cilji optimizacije zdravstvenih sistemov, ki so: izboljšanje pacientove izkušnje, zniževanje stroškov, izboljšanje izidov zdravljenja in razbremenitev zdravstvenega osebja. Zato sem prepričan, da bomo, ob ustrezni tehnični opremi, kmalu odpravili tudi največjo oviro širitvi obiskov zdravnika na daljavo: nerazumno veliko razliko v ceni virtualnega in osebnega obiska.

Med epidemijo je vlada sprejemala ukrepe na podlagi hitro zbranih in obdelanih podatkov na nacionalni ravni. Je bila dovolj učinkovita, je imela na voljo ustrezna orodja?

Hitro ukrepanje in majhnost Slovenije sta bili naši veliki prednosti. Glede na to, da je bilo število obolelih na srečo relativno majhno, smo lahko shajali s preprostimi orodji. Na pomoč je priskočila tudi javnost in posamezniki, ki so podatke ustrezno približali ljudem. Kot rečeno,  število hospitaliziranih pri nas ni bilo zelo veliko. V državah z deset tisoči okuženih in hospitaliziranih pa bi težko spremljali širjenje bolezni in potek zdravljenja brez kakovostno zbranih podatkov. To pa ne pomeni, da se iz pandemije tudi mi ne moremo česa naučiti. Kvalitetni, centralno zbrani in shranjeni podatki npr. v obliki registrov so in bodo v podobnih primerih v veliko pomoč pri odločanju zdravstvenih ustanov in držav.