Jeseni bolj skrbimo za imunski sistem

Zajadrali smo v september. Začetek pouka v šolah je nova prelomnica v letu, ki ga je zaznamoval covid-19. Življenje celotne populacije iz udobne počitniške sproščenosti (kolikor smo si je v posebnih okoliščinah sploh lahko privoščili) zdrsne nazaj v resnejši, delovni ritem. A tokrat največja skrb ni prometna varnost okoli šol ali kako prvošolčke pospremiti na novo pot, ampak kako otroke, mladino in z njimi vse nas obvarovati pred novim valom epidemije. Ki mu prijata hladnejše vreme in vlaga v povezavi z vnovičnim druženjem v zaprtih prostorih.

Čeprav znanstveniki po vsem svetu mrzlično iščejo učinkovito zdravilo ali cepivo proti covidu-19 in mednarodna skupnost za to namenja ogromna sredstva, še nihče ni prestopil ciljne črte. Vse več je informacij o potencialno uspešnih poskusih v različnih fazah raziskav, nekatere raziskovalne skupine cepivo že testirajo na zdravih prostovoljcih. Odgovorni v Sloveniji pričakujejo, da bomo cepivo proti omenjeni bolezni dobili še letos, morda že do konca oktobra.

Ministrstvo za zdravje že izdeluje načrte za cepljenje prebivalstva. Za zdaj, kot pravijo, še ni podpisana pogodba z nobenim proizvajalcem, odločitve, katero oziroma čigavo cepivo bo država kupila, še ni. Poudariti pa velja, da je predklinične raziskave končala tudi slovenska skupina strokovnjakov s Kemijskega inštituta pod vodstvom dr. Romana Jerale in je na dobri poti do posebej inovativne rešitve. Kar zadeva cepljenje, je za zdaj jasno, da naj otrok ne bi cepili proti covidu-19, saj so bila cepiva testirana na zdravih odraslih in še ni dovolj podatkov o njihovi varnosti in učinkovitosti pri otrocih. Poleg tega ti ne veljajo za glavne prenašalce, prav tako potek bolezni pri njih praviloma ni težak.

Ljudje so zadržani

Hitrost pri razvoju cepiva in zdravil je izjemnega pomena, vsak dan lahko reši tisoče človeških življenj. A tudi cepivo problemov ne bo odpravilo čez noč. Odprta ostajajo številna vprašanja, tudi zelo pomembno: kako je z imunostjo proti covidu-19? Ta trenutek se strokovnjaki nagibajo k stališču, da nikakor ne bo trajna, da eno cepljenje ne bo dovolj. Verjetno se bo treba cepiti podobno kot pri gripi, sezonsko.

In čeprav kot skupnost težko čakamo, da bo cepivo končno na voljo, kot posamezniki razmišljamo drugače, bolj previdno, obotavljivo. Če prisluhnemo pogovorom med znanci, na družbenih omrežjih, večina ljudi pravi, da se ne bodo cepili. Ker je cepivo novo in še »nima dovolj kilometrine«.



Drugi vzrok je tudi siceršnja splošna čedalje večja skepsa do kakršnega koli cepljenja. Zagrizenih nasprotnikov je vse več, v nevarnosti je v preteklosti dosežena raven precepljenosti med otroki. Ker bo ta zadržek v boju proti covidu-19 spet bolj aktualen, smo pocukali za rokav imunologa dr. Alojza Ihana. Kaj bi nasprotnikom vsakršnega cepljenja položil na srce?

»Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (na primer črne koze, davico, ošpice, norice), pozneje niso več zboleli za isto boleznijo – zato ker imunski sistem v približno dveh tednih po okužbi izdela protitelesa, ki nato še leta ščitijo pred enako okužbo,« pojasni Ihan in poljudno opiše postopek, ki ga medicina izkoristi, da ljudi obvaruje pred boleznijo: »Protitelesa nastanejo tudi, če v telo vnesemo mrtvega povzročitelja bolezni (ki na ta način seveda ne more povzročiti bolezni), zato jih cepimo z mrtvim povzročiteljem.«

Torej, povzame, izdelava cepiva v osnovi ni zelo zapletena – treba je nagojiti dovolj virusa ali bakterije, jih ubiti, da ne morejo povzročiti bolezni, in pripravek, torej cepivo, vbrizgati v telo. Podrobnosti izdelave cepiv pa določajo pravila farmacije; treba je pridobiti vrsto dokazov, da cepivo v principu deluje (to je, preprečuje bolezen) in da je varno za uporabo (brez pomembnih toksičnih in drugih neželenih učinkov).

Rešitev za milijone življenj

O pomenu cepljenja na splošno pa je Alojz Ihan dejal: »Ko pogledamo v zgodovino medicine, verjetno ni medicinskega posega, ki bi rešil toliko milijonov življenj, kot cepljenje. Prav cepljenje je skupaj z antibiotiki omogočilo zdravstvenim sistemom tako ogromno razbremenitev pri obvladovanju nalezljivih bolezni, da se je začela medicina ukvarjati s posameznimi bolniki in njihovimi težavami in ne zgolj z gašenjem požarov epidemij.«

Pri tem ne moremo mimo stroškov: cepljenje je za zdravstvene sisteme stroškovno veliko manjše breme kot zdravljenje bolezni. Največji stroškovni »blagoslov« je po Ihanu cepivo Di-Te-Per (proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju); če bi prenehali cepiti, bi bili stroški teh bolezni skoraj 30-krat večji od stroškov cepljenja. Z nekoliko manjšim dejavnikom (okoli 25) prihranka je na drugem mestu cepivo proti mumpsu, ošpicam in rdečkam (MMR). »In čeprav je računanje stroškovne koristi na videz nehuman način argumentiranja za cepljenje,« poudarja imunolog, »pa strošek bolezni pomeni tudi sorazmerno količino človeškega trpljenja, zato je tak podatek pomemben tudi za posameznika.«

Iz navedenih številk sledi, da je zdravstveni sistem zelo zainteresiran, da je precepljenost dobra. Razlike med državami so le v načinu, kako pri učinkovitih cepivih doseči dobro precepljenost. »Z razvojem človekovih pravic in zdravstvenih zavarovalnic je zlasti v zahodnoevropskih državah in v ZDA cepljenje postajalo vedno bolj odločitev posameznika, država pa jo je spodbujala do te mere, da je precepljenost ostala dovolj visoka. Tovrstne spodbude so kombinacija edukacije, obveščanja, finančnih ugodnosti in posrednih prisil, kot je na primer onemogočen vpis necepljenega otroka v javno šolo,« je bil nazoren Ihan.

Še en as v rokavu

A v čakanju na cepivo in nato na zadosti visoko precepljenost ne bo miru. Z jesenjo napoči nova sezona drugih, manj usodnih viroznih in prehladnih obolenj, gripe itn. Sploh, če še nekaj časa ne bo učinkovitih zdravil zoper covid-19, se bo treba zagnano »opreti na lastne moči«, na preproste, stare, preizkušene recepte, ki krepijo našo odpornost: higiena rok in razkuževanje, fizična razdalja, predvsem pa skrb za čim močnejši imunski sistem.



Glavna naloga imunskega sistema je uničevanje mikrobov, ki povzročajo okužbe. Protitelesa imunskega sistema so v vojaškem žargonu topništvo; rakete in drugi ofenzivni izstrelki, ki ciljajo v točno določene tarče napadalcev (molekul tujega mikroba), je slikovit Ihan. Če kljub vsemu »poberemo« virus in bo naš organizem sposoben hitrega in odločnega imunskega odziva, bo potek bolezni lahek, hitrejši, verjetnost zapletov ali posledic pa manjša.

Tako bo treba jeseni še bolj resno spoštovati protikoronske zapovedi v vsakdanjem življenju, od izogibanja zaprtim prostorom, v katerih je veliko ljudi, pogostega temeljitega umivanja rok, razkuževanja do izogibanja stikom s kihajočimi in kašljajočimi, z malčki, ki lahko iz vrtca prinesejo okužbo. Imunski sistem pa bomo okrepili tudi z racionalno izbiro prehrane.
Starostniki s kroničnimi boleznimi na primer potrebujejo večje količine vitaminov in mineralov zaradi interakcije z zdravili, operativnih posegov ali poškodb pa tudi zaradi neprimernega prehranjevanja. Železo, kalcij, cink, magnezij, riboflavin, vitamine A, D, B6 in B12 pa tudi vitamine C in E lahko nadomeščajo s prehranskimi dopolnili, za celotno populacijo pa je pomembno, kako izbiramo vsakodnevno prehrano.

Širok nabor koristnih živil

Tudi prehranski strokovnjaki poudarjajo, da je prehranska preskrbljenost posameznika izjemno pomembna za delovanje imunskega sistema. Ključ do tega pa je po besedah dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko pestra in uravnotežena prehrana. Znanstvenih dokazov za to, da se z izbrano prehrano in prehranskimi dopolnili lahko zmanjša možnost okužbe, sicer ni, kot rečeno, pa ob okužbi prehranska preskrbljenost telesa lahko vpliva na potek bolezni. Zato je smiselno zagotavljati vnos ključnih hranil.

In kaj to pomeni? Odpornost okrepimo, če uživamo večje količine čim bolj raznovrstnega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z maščobnimi kislinami omega-3. Kolikor je mogoče, omejimo vnos nasičenih maščobnih kislin, saj te v telesu pospešujejo vnetne procese.

Pomembno vlogo pri tem imajo vitamini in minerali. Ključne vitamine A, D, E, C, B6, folno kislino, baker, cink, selen in železo vsebujejo mnoga živila, predvsem sadje, zelenjava, oreški, nekatere vrste mesa, jajca. Če bi posebej omenili posamezna živila, ne moremo mimo česna, čebule, šitak, korenja, buč, sladkega krompirja, kakija, melon, zelene listnate zelenjave, ingverja, jogurta, kefirja, kislega zelja, kisle repe … Nabor je širok, tako da vse snovi, ki podpirajo imunski sistem, v resnici lahko dobimo s pestro uravnoteženo prehrano.