Za zapolnitev pokojninske vrzeli bodo potrebni prihranki

Pokojninska zakonodaja se spreminja, temeljite pokojninske reforme, ki bi med drugim zmogla dvigniti pokojnine do zaželenega standarda – vsaj 70 odstotkov prejšnje plače –, pa ni na vidiku. Po lanski noveli ZPIZ se je položaj upokojencev sicer nekoliko izboljšal, a je med ekonomisti zbudil dvome, da bo gospodarstvo dodatna bremena zdržalo. Zato je skrajni čas, da se njihova teža s prvega pokojninskega stebra porazdeli še na druga dva.

»V Sloveniji tristebrni pokojninski sistem pretežno sloni na prvem pokojninskem stebru, ki ga upravlja ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Drugi steber (PDPZ – prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) za zdaj ne igra zelo pomembne vloge v primerjavi s prvim,« so zapisali analitiki svetovalne družbe Deloitte. Glede zadnjega ostajajo pesimisti, češ, da drugi steber ne bo igral pomembnejše vloge, dokler bodo povprečna mesečna vplačila nižja od 100 evrov, pa tudi tretji (naložbena življenjska zavarovanja) Slovence zanima manj kot prebivalstvo v razvitejših državah.

Država poskuša z novim predpisom povečati vzdržnost sistema, a že na srednji rok to ne bo dovolj. Zaradi demografskih trendov bi bilo po mnenju analitikov Deloitta treba upokojitveno starost in/ali višino pokojnine vezati na pričakovano življenjsko dobo, podobno kot na Švedskem, hkrati pa s pomočjo državnih spodbud okrepiti varčevanja v drugem in tretjem stebru. V naslednjem koraku pokojninske reforme bi morali spremeniti tudi financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe.

Varčujejo starejši od 45 let

Podrobneje poglejmo drugi pokojninski steber. Po podatkih ministrstva za delo je bilo decembra lani v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 560.722 zaposlenih ali dobrih 58 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svojim zaposlenim je dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 8759 delodajalcev. Dopolnilno zavarovanje so ponujali pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice. Skupaj so do decembra 2019 zbrali 2,62 milijarde evrov (v letu dni se je vsota povečala za 12 odstotkov). Povprečna premija je bila v zavarovalnicah 58,51 evra, v pokojninskih družbah 77,50 evra in v pokojninskih skladih 39,72 evra.

»Večina Slovencev se zaveda, da bodo po upokojitvi potrebovali dodatne prihranke, menijo, da njihovo trenutno varčevanje za pokojnino ne bo zadoščalo,« je povedala direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. »Je pa dejstvo, da varčujejo zlasti starejši od 45 let, mlajših je bistveno manj. Ravno z odlašanjem mladi zgubijo največ. Zamujeni čas bodo morali v kasnejših letih nadomestiti z bistveno višjimi mesečnimi vplačili, da bodo privarčevali dovolj.« Vsako dodatno leto varčevanja lahko vsaj nekoliko ublaži izpad prihodkov po upokojitvi, a je kljub temu glavnina ljudi še vedno preveč pasivnih. Za varčevanje se ne odločajo tudi zaradi slabega poznavanja možnosti in nezaupanja v pokojninski sistem, ki se pogosto
spreminja.

Za dodatek pokojnini

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je neke vrste varčevanje, na podlagi katerega bodo zavarovanci ob izpolnitvi vnaprej določenih pogojev (na primer po dopolnitvi določene starosti ali ob upokojitvi) pridobili pravico do dodatne pokojnine, pravico do predčasne dodatne pokojnine ali pravico do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku. Denar se zbira na osebnih računih pri izbranem pokojninskem skladu. V zavarovanje so lahko vključeni samo tisti, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Varčevanje je lahko individualno ali kolektivno. V prvo se vključi vsak posameznik tako, da pri izbranem ponudniku s posebno izjavo pristopi k pokojninskemu načrtu in nato mesečno vplačuje na račun. V kolektivno zavarovanje pa se je mogoče vključiti samo prek delodajalca. Ta izdela pokojninski načrt, h kateremu pristopijo zaposleni po lastni volji. Vsaj del premije (lahko pa tudi celoto) financira delodajalec. Ponudba velja tudi za samostojne podjetnike, letni znesek plačil pa je omejen na najmanj 300 evrov na leto.

Kot pravi Krumbergerjeva, je glavnina zavarovancev drugega stebra vključenih prek kolektivnih shem, zgolj 6 odstotkov jih je v individualnih shemah. »Spodbudno je, da so se delodajalci v takem obsegu odločili, da zaposlenim plačajo vsaj del premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vendar gre pri nižjih premijah po drugi strani tudi za lažno utvaro zaposlenim, da bo to dovolj, in zato sami dodatno ne varčujejo – niti do višine davčne olajšave, ki jo omogoča zgolj dodatno pokojninsko zavarovanje.«



Dodatno pokojninsko zavarovanje je namreč edino varčevanje s subvencijo države. A po mnenju ceha bi bil potreben aktivnejši pristop države k ozaveščanju o pomenu varčevanja za starost oziroma višjo pokojnino kot zgolj izboljšanje davčnih spodbud. Člani združenja denimo predlagajo: ločitev davčnih olajšav za kolektivno in individualno zavarovanje, višje davčne olajšave za podjetja in za individualna vplačila, dodatne premije namesto davčne olajšave konec leta, še ugodnejšo davčno obravnavo pokojninskih rent.
 

Vse bolj ozaveščeni

Eden največjih ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, Prva osebna zavarovalnica, ki je del skupine Prva, ponudbo svojih produktov oblikujejo tako, da je podobna »teku na dolge proge«. Z življenjskimi zavarovanji in drugimi namenskimi oblikami varčevanja posameznikom nudijo zaščito in varnost skozi vsa življenjska obdobja.



Prva osebna zavarovalnica v Sloveniji vključuje v zavarovanja več kot 2900 podjetij in 126.000 posameznikov. Od tega jih v pokojninskih skladih Prve varčuje že več kot 86.000. Njen moto je, da se je pametno dodatno pokojninsko zavarovati, četudi človek ni več na začetku delovne poti, saj bo le tako lahko zapolnil pokojninsko vrzel. Pokojninska vrzel je namreč razlika med osnovno pokojnino in dohodki, potrebnimi za ohranitev življenjskega standarda na enaki ravni, kot je bil pred upokojitvijo. Da lahko posameznik zapolni pokojninsko vrzel, njegovi skupni dohodki po upokojitvi ne bi smeli biti nižji od 80 odstotkov zadnje plače, poudarjajo v Prvi.

Kako pa je na dotok premij in sentiment zavarovancev vplivala korona? »Med krizo 2008 in stanjem v letu 2020 se je zavedanje ljudi o pomenu in prednostih varčevanja v drugem pokojninskem stebru, najsi bodo v varčevalno shemo vključeni individualno ali kolektivno, bistveno izboljšalo,« so optimistični v Prvi. »Jasno je postalo, da popravnega izpita pri varčevanju za lastno dodatno pokojnino ni. Zato danes varčevanje ne predstavlja več tistega izdatka, ki bi ga posameznik ali podjetje kot nepotrebnega črtali med prvimi. Tudi letos smo beležili celo rast redne premije glede na preteklo leto.«

Dodajajo, da je dodatno pokojninsko varčevanje dolgoročno, taki so tudi cilji, zato kratkoročna nihanja nanj nimajo bistvenega vpliva. Iz tega razloga ne pričakujejo, da bo epidemija pomembneje vplivala na dolgoročne povprečne donosnosti skladov. »Zavarovanci, ki so blizu upokojitvi in vsi, ki niso naklonjeni dinamičnim naložbam, imajo sredstva za dodatno pokojnino zaščitena z zajamčeno donosnostjo. Mlajši zavarovanci v skladih z bolj dinamično naložbeno politiko pa bodo upade, ki smo jim bili priča na finančnih trgih, v nekaj letih v celoti nadomestili. Poleg tega so bili upadi v letošnjem letu bili precej nižji od rasti vrednosti naložb zgolj v lanskem letu.«