Tiskane izdaje
Jure Apih, publicist: Eppur si muove. Svet je od vekomaj razdeljen na temo in svetlobo, na progresivno in nazadnjaško, na up in brezup, na ljubezen in sovraštvo. Je že res, da nas tudi ljubezen izda, da svetloba ugasne in da lahko celo prava pot zaide, vendar druge možnosti, kot da se iz dneva v dan odločamo in sprejemamo odgovornost, pravzaprav nimamo. Trdno verjamem, da je džamija v Ljubljani afirmacija evropske ideje odprtosti brez ksenofobije in ponujena roka bratom, da se ne izgubijo v labirintih sovraštva. Še sami s seboj smo lahko malce bolj spravljeni, malce manj Slovenceljni. Le luna nam iz noči v noči isto bledo lice kaže.
Igor E. Bergant, novinar: Ob položitvi temeljnega kamna za džamijo se je verjetno mnogim odvalil kamen s srca, so pa v našem okolju zanesljivo še vedno tudi takšni, za katere ta gradnja iz različnih razlogov ostaja kamen spotike. V nekaterih civilizacijskih vprašanjih se v Sloveniji pač še nismo v celoti izvili iz kamene dobe, kar nas tepe na številnih področjih. (K)Amen!
Dušan Jovanović, režiser: Oktobra 2003 sem v sobotni prilogi Dela objavil kolumno Džamija. Takrat se mi je sanjalo, da je na dvorišču Šumija nasproti Drame zrasla džamija. Na rožnatem ozadju vzhodnega neba se je razločno slikala vitka postava minareta, nad njo pa je bledela zvezda danica. Ko sem opoldne vstal, je bila moja prva misel, da si zadevo še enkrat natančno ogledam. Na dvorišču Šumija me je čakalo presenečenje. Tam, kjer je zjutraj stala mogočna džamija, je bilo spet makadamsko parkirišče, polno blatnih lukenj! Danes, deset let pozneje, je ta sen nekoliko bližje svoji uresničitvi. Pričakujem, da bodo priprave za gradnjo ljubljanske džamije nemoteno tekle naprej in da bo stavba enako lepa, kot je bila moja fatamorgana.
Luka Novak, publicist in pisatelj: Drugačnost ni poligon za nabiranje političnih točk, morala bi biti samoumevna. Svoboden človek si prosto izbira vero in način čaščenja. Sprejemanje pa ne pomeni le tolerance, temveč odprtost za drugo. V ZDA se je v sedemdesetih letih med etničnimi skupnostmi vnela debata o tem, ali je zanje primernejša asimilacija ali poudarjanje etničnih specifik. Iz ponosa sta sprva prevladali afriškost ali indijanskost, a pokazalo se je, da edino integracija lahko ustvari pristno sobivanje, saj multikulturnost pospešuje razvoj, gospodarstvo in širi obzorja. Zato džamija ne sme postati razlog za getoizacijo, temveč prav nasprotno, spodbuda za bolj povezano in solidarno družbo.
Ivan Štuhec, teolog: To, kar sem vedno zagovarjal. Vsaka Cerkev in vsaka verska skupnost mora imeti svobodo v demokratični in pluralni družbi, da lahko deluje v normalnih razmerah. Kar želim svoji Cerkvi, želim tudi Islamski skupnosti. Hkrati pa velja za vse, da je treba spoštovati demokratični pravni red v državi, v kateri skupnost deluje. V tem pogledu pa seveda Slovenija ni niti približno na ravni modernih evropskih demokracij. Dokler bo pri nas večna debata o umestitvi religije v sodobni družbeni kontekst z vidika antireligioznih sil, tako dolgo se bodo dogajale zlorabe religije za politične interese in poskusi izigravanja ene skupnosti na račun druge. In to se ves čas počne tudi z gradnjo džamije.
Janez Markeš, komentator: Bil je skrajni čas, da so se odstranile administrativne, politične, družbene in končno tudi finančne ovire za gradnjo muslimanskega sakralnega objekta v Ljubljani. Sakralno območje je območje, ki ne pripada politiki in ideologijam, temveč gre s temeljnimi človekovimi pravicami. Tako je po ustavi, torej na načelni ravni, gre pa tudi za to, da se Slovenija v sodobnem svetu izkaže kot prostor srečevanja versko različnih ljudi, kar, če smo dobronamerni, v končni posledici obogati vse udeležence v takšni družbi. Sicer pa je v sodobni Evropi to samoumeven standard, o katerem se ne razpravlja več.
Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših: Muslimane smo vabili v Slovenijo za dela, ki jih naši ljudje niso hoteli opravljati. Zdaj so že naši državljani in prav je tako. Nikoli ne smemo pozabiti, da so naši ljudje odhajali in še odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom. Če želimo našim otrokom, da bi jih tujina lepo sprejela, moramo tudi mi tiste, ki prihajajo k nam, sprejeti s prijazno besedo in razumevanjem. Duševne potrebe so najbrž za prišleke v neprijazno okolje, kar Slovenija za priseljence z juga pogosto je, zelo pomembne. Kaj vas najbolj pritegne ob pogledu na Sarajevo? Minareti. To so arhitekturni dosežki izjemne kulture, ki je bila vrsto stoletij veliko naprednejša kot evropska. Veselimo se, da bomo imeli še en lep kulturni spomenik, in dovolimo vernikom, da bodo imeli svoje zatočišče, katerekoli vere že so. Jo že potrebujejo.
O polaganju temeljnega kamna si preberite in oglejte fotogalerijo v našem prispevku: Več tisoč ljudi na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za džamijo.
