Povpraševanje slovenskih podjetij po različnih oblikah financiranja je odvisno predvsem od faze razvoja podjetja. Večina podjetij pa najprej ne pomisli na alternativne vire financiranja, temveč na tradicionalno bančno financiranje. Za marsikatero izmed njih je to seveda primerno, ne pa za vsa. Zelo ambiciozna potrebujejo zaradi hitre rasti ponavadi vsaj delno lastniški kapital, pojasnjuje Podlogar.
Bankocentrični trg
Gregor Muhič z Ljubljanske borze pravi, da je slovenski trg v večini bankocentričen: »Zagotovo pa to še ne pomeni, da so bančni viri ugodnejši ali bolj optimalni z vidika potreb podjetja, uravnavanja likvidnosti poslovanja ali optimizacije finančnih virov.«
»Podjetja so v zadnjo krizo vstopila v veliko boljši kondiciji kot v prejšnje, vendar podatki kažejo, da se pri spoprijemanju z njenimi posledicami in iskanju likvidnostnih sredstev še vedno osredotočajo le na banke in bančne produkte,« ugotavlja vodja za razvoj in prodajo pri Ljubljanski borzi. »Iskanje primernih dolžniških in lastniških virov je tradicionalno največji izziv vsakega podjetja in s težavami pri pridobivanju sredstev za investicije ali tekoče poslovanje se srečujejo tako v velikih kot v manjših podjetjih. Še posebno to velja za mala in srednja podjetja, ki so v teh kriznih časih najbolj izpostavljena razmeram v gospodarstvu in odvisna od hitro dosegljivih in stroškovno primernih virov sredstev.« V zadnjih letih so bile potrebe podjetij po zunanjih virih večje od dostopnosti teh. Med iskanimi viri prednjačijo bančni produkti, sledita lizing in faktoring.
Povpraševanje po drugih virih financiranja je skoraj zanemarljivo; v zadnjem času je sicer med podjetji več zanimanja za subvencije in nepovratna sredstva državnih in evropskih skladov.
Alternativni viri
Področje alternativnih virov financiranja je izjemno široko, pravi Podlogar: »V Sloveniji so najpogosteje uporabljeni viri, kot so posojila družine in prijateljev, nekaj slovenskih podjetij pa je pridobilo kapital tudi v okviru tako imenovanega crowdfundinga. Zelo pomemben vir alternativnega financiranja, ki je na voljo slovenskim podjetjem, so tudi razne subvencije in garancije za bančno financiranje, ki jih podeljujejo institucije, kot je, denimo, Slovenski podjetniški sklad. Med bolj formaliziranimi načini financiranja lahko rečem, da je financiranja poslovnih angelov ali skladov tveganega kapitala zelo malo. Oba vira sta pri nas šele v povojih.« Slovenskim malim in srednjem podjetjem, ki so že malce bolj razvita, je na voljo tudi kapital za rast, ki jo zagotavljata dva slovenska sklada.
Eden teh je sklad Generali Growth Equity. »Za nas je ključnega pomena, da ima podjetje zelo ambiciozen načrt rasti in ekipo, ki bo ta načrt uresničila. Naš sklad ustvarja vrednost predvsem z rastjo dobičkonosnosti, ne pa, denimo, s finančnim vzvodom. Poleg ambicioznosti ekipe in načrta je za nas pomembno tudi, da je podjetje v perspektivni panogi. Poleg tega pa je ključno, da se z ekipo obstoječih lastnikov dogovorimo glede našega izhoda, ki se zgodi približno po štirih ali petih letih, lahko celo prej, po vstopu v podjetje,« pojasnjuje predsednik uprave Generalija Investments.
Po njegovem mnenju bi država morala nadaljevati, kar je začela s programom Segip (Slovenski naložbeni program kapitalske rasti). S tem je pridobivala za financiranje malih in srednjih podjetij skoraj štirikrat toliko privatnega kapitala in deloma tudi evropskega denarja, kot ga je sama vložila v ta program prek SID banke: »Podobne programe je treba raztegniti na financiranje podjetij v različnih razvojnih fazah, od zagonskih podjetij do bolj razvitih srednjih podjetij, prav tako pa je treba razširiti nabor instrumentov financiranja in lastniškemu ter kvazilastniškemu financiranju dodati tudi določene garancijske sheme in dolžniške instrumente.« Povpraševanja po tovrstnem financiranju je veliko in dostopnost virov bo nedvomno povečala podjetniško dejavnost v Sloveniji, zaposlovanje, rast gospodarstva in blaginjo države, še dodaja Podlogar.
Šibkost slovenskega kapitalskega trga
»Prevlada bančnih posojil v zadnjih letih je povzročila pomanjkanje lastniškega kapitala za mala in srednja podjetja. V točki, ko banke ne morejo vsega financirati, je potrebno tudi lastniško financiranje. Zanimanje podjetij za iskanje lastniškega kapitala prek borze kot tudi za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic je v Sloveniji veliko manjše od evropskega povprečja,« poudarja Gregor Muhič.
Po njegovem mnenju je pomanjkanje ugodnih finančnih virov pomembna težava slovenskih podjetij, v reševanje katere bi se morala aktivneje vključiti država: »Slovenski kapitalski trg je v zadnjih letih močno zapostavljen v primerjavi z drugimi metodami financiranja, kar pogosto povzroča neoptimalno financiranje rasti podjetij ali pa ga v celoti onemogoča.« Trenutno so glavna težava kapitalskega trga pomanjkanje izdajateljev, izdaj vrednostnih papirjev in nizka likvidnost.
Šest predlogov ukrepov
Kateri bi bili primerni ukrepi države za učinkovit razvoj kapitalskega trga in alternativnih virov financiranja? Na Ljubljanski borzi naštevajo več predlogov ukrepov.
Prvič: izvajanje priporočil za oživitev slovenskega kapitalskega trga. Ta je sprejel odbor za finančno stabilnost leta 2015. Med priporočili, ki jih Muhič posebej omenja, so, da Slovenski državni holding (SDH) lahko zahteva uvrstitev delnic pomembnih gospodarskih subjektov v organizirano trgovanje v Sloveniji. Država bi presežek nad določenim svojim lastniškim deležem v nekaterih podjetjih lahko uvrstila v kotacijo na Ljubljansko borzo. SDH bi presežek delnic podjetij nad določenim lastniškim deležem lahko aktivno upravljal z nakupi in prodajami na organiziranem trgu ter s tem zagotovil dodatno likvidnost.
Drugič: financiranje novih investicij državnih podjetij – za energetsko prestrukturiranje, posodobitev infrastrukture in spodbujanje tehnološkega razvoja – prek izdaj infrastrukturnih obveznic na domačem trgu. Omenimo, da minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec načrtuje pripravo zakona o investicijskem skladu, ki bi se lahko financiral z investicijsko obveznico.
Država je s programom Segip pridobivala za financiranje malih in srednjih podjetij skoraj štirikrat toliko privatnega kapitala in deloma tudi evropskega denarja, kot ga je sama vložila v ta program prek SID banke.
Tretjič: gospodarskim družbam je treba omogočiti jamstvo države za izdaje obveznic in komercialnih zapisov za pridobivanje novih finančnih virov.
Četrtič: prizadevati si je treba za povečanje ponudbe drugih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi. To bi bili lahko različni strukturirani produkti (denimo krite obveznice), dodatni dolžniški finančni instrumenti (denimo mini bonds) in izvedeni finančni instrumenti. Še zlasti bi bile zanimive obveznice za financiranje infrastrukturnih projektov. Za vse vrste finančnih instrumentov bi bilo treba urediti stimulativno davčno okolje.
Petič: vezane vloge gospodinjstev – teh je na bankah 20 milijard evrov – so med pomembnejšimi priložnostmi za dodatno likvidnost kapitalskega trga. S pomanjkanjem naložbenih priložnosti se srečujejo tudi podjetja, saj imajo na računih dobrih šest milijard evrov. Pri tem pa so obrestne mere za vezane vloge ob upoštevanju inflacije že negativne, nekatere banke pa so za določen obseg vlog podjetij uvedle tudi negativne obrestne mere.
Šestič: sprejetje ukrepov in spodbud, ki bi malim in srednjim podjetjem ponudili možnosti diverzifikacije virov financiranja prek dolžniškega ali lastniškega kapitala, da ne bodo odvisna le od bančnih posojil.
Podjetja so v zadnjo krizo vstopila v veliko boljši kondiciji kot v prejšnje, vendar podatki kažejo, da se pri spoprijemanju z njenimi posledicami in iskanju likvidnostnih sredstev še vedno osredotočajo le na banke in bančne produkte.
Gregor Muhič
Gregor Muhič
Upad števila javnih družb
Število javnih družb v Sloveniji močno upada, opozarjajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Konec leta 2000 je imelo status javne družbe 180 družb izdajateljic vrednostnih papirjev, danes le še 36. Vzroki za umik iz kotacije na organiziranem trgu so bili koncentracija lastništva, stečaji in likvidacije družb po zadnji finančni krizi, nekatere družbe pa so se z borze umaknile zaradi številnih zakonskih zahtev po transparentnosti in poročanju, naštevajo na agenciji.
Za uvrstitev na borzo se odloča malo podjetij, nazadnje je začela kotirati NLB leta 2018. »Za uvrstitev vrednostnih papirjev na borzo so se v zadnjih letih odločali predvsem izdajatelji, ki so imeli tam že uvrščene vrednostne papirje in so se na organiziranem trgu vrednostnih papirjev bodisi dodatno zadolžili bodisi so na njem iskali nov lastniški kapital,« pravijo na ATVP: »Raziskave so pokazale, da podjetja – v Sloveniji so družbe večinoma male in srednje velikosti – od uvrščanja vrednostnih papirjev na organizirane trge najbolj odvračajo prevelika regulacija in s tem prevelike, kompleksne in drage zahteve za njihovo pravilno in pravočasno izpolnjevanje.« Zato odločevalci v EU že zmanjšujejo administrativna bremena za mala in srednja podjetja (MSP).
ATVP zaradi zgoraj opisanih razmer vodi projekt financiranja MSP na kapitalskem trgu Slovenije. Končal se bo z uvrstitvijo enega ali dveh podjetij na organizirani trg vrednostnih papirjev. Cilj projekta je podpreti MSP pri dostopu do kapitalskega trga prek procesa izvedbe javne ponudbe delnic ali izdaje podjetniških obveznic. Projekt je bil zaradi epidemije covida-19 podaljšan do sredine leta 2021.