»Gnalo me je, da se preizkusim v neki dejavnosti, vrata so se mi, tako kot verjamem, da se tudi drugim s podobnimi željami, kar odpirala, kamor koli sem potrkal. Nobenih težav ni bilo s pridobivanjem soglasij, dovoljenj, čeprav so bile po svoje razmere zahtevne, nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo,« se Marko Lotrič spominja podjetniških začetkov, ko je dobil prve stranke v trgovinah, kjer je začel overjati tehtnice.
Tudi danes se v Lotrič Meroslovju ukvarjajo z meritvami. »Ob rojstvu otroka je eno prvih vprašanj, koliko je velik in težak. Da tehtnice kažejo prav, potrjujemo mi. Ukvarjamo se namreč s kalibracijo in overitvami tehtnic, kalibracijami dolžinskih meril, prav tako se boste z nami srečali pri zdravniku, če vam bo izmeril krvni tlak, v trgovini, ko boste kupovali sadje, na tehničnem pregledu avtomobila,« je našteval Marko Lotrič.
Le če boste prepričani, da je naprava za merjenje koncentracije alkohola v krvi pokazala preveč ali da liter na bencinski črpalki sumljivo malo drži, vam v Lotrič Meroslovju ne bodo mogli odgovoriti, za vsa druga področja tako imenovanega zakonskega meroslovja pa so pristojni.
Največ delajo za industrijo
A glavna dejavnost podjetja je bolj povezana s tehnološkim meroslovjem, s katerim ustvarijo do 90 odstotkov od skupaj nekaj manj kot pet milijonov evrov letnega prometa. »Meritve za industrijo so zahtevnejše, dajejo življenje produktom, potrjujejo skladnost s standardi. Sodelujemo predvsem z avtomobilsko industrijo in farmacijo, delamo za meroslovne laboratorije in javni sektor, predvsem zdravstvene ustanove in inštitute,« je povedal Lotrič in dodal, da banke dejavnost, s katero se ukvarjajo, ocenjujejo kot trajnostno.
Sam vidi storitve in produkte, ki jih ponujajo mednarodnemu tržišču, kot izdelke prihodnosti. Pri čemer bodo meritve in izdelki, ki jih imajo v portfelju, točno takšni, kot so danes, aktualni nekaj let, ne pa deset, poudarja: »Naš glavni izdelek je certifikat o kalibraciji, danes ga v najboljšem primeru prejmemo v pdf-obliki, prek aplikacije, po elektronski pošti; v desetih letih, verjetno pa že veliko prej, ga bomo prejeli na druge načine. Stroji ga bodo samodejno sprejeli in upoštevali korekcije. Digitalizacija, razvoj, nevronske mreže, umetna inteligenca, globoko učenje – v tej smeri, torej kako počrpati podatke in jih uporabiti v delovnem procesu, se nadaljuje razvoj.«
Digitalizacija je bila odskočna deska
Digitalizacija ima v splošnem za podjetje velik pomen, bila je tudi odskočna deska za njegovo internacionalizacijo. »Začetni zagon, energija, je dovolj, da začneš delo opravljati v svojem mestu, v dolini, nato ga razširiš na pokrajino, in ko prvič dobiš posel na drugem koncu Slovenije, je to že kar uspeh. Potem želiš postati prepoznaven v državi, na Balkanu …
Odločneje smo prodor na tuje trge, z odpiranjem naših predstavništev vred, začeli leta 2011. Poskušali smo že prej, a so ti poskusi neslavno propadli. Razlog je bil v digitalizaciji. Zakaj? Vse meritve, ki jih opravljajo laboranti, je treba zapisati v obrazec, pri papirni izvedbi pa so mogoče različne težave: pojavijo se napake pri podatkih ali njihovem vpisu, tu je vprašanje pošiljanja, dokument se lahko izgubi.
Leta 2011 smo uvedli lastni informacijski sistem QTree, ki je našo celotno dejavnost pretočil na elektronsko podlago. Nenadoma ni več bilo pomembno, kdo in kje je izvajal meritve, podatke in njihove vrednotenje samo vnese v modul, ki ima vgrajeno varovalo, morebitne napačne vnose je mogoče zelo hitro zaznati,« je Lotrič opisal, kako se je podjetje začelo širiti v tujino.
Največ 500 kilometrov do strank
Zdaj je v skupini deset podjetij v sedmih državah, poleg Slovenije, kjer dela približno polovica zaposlenih, še na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Severni Makedoniji, Avstriji in Nemčiji, povsod so lastniki v celoti ali delno, v nekaterih državah, na primer v Italiji, Rusiji in Veliki Britaniji, pa delujejo prek partnerjev. To so tudi njihovi najpomembnejši trgi – najbolj pa stavijo na Avstrijo in Nemčijo. Načrtujejo, da bodo imeli do leta 2025 svoja podjetja oziroma zastopstva v 25 evropskih državah. Še kar nekaj držav v Evropi je, kjer niso navzoči, povpraševanje pa imajo, je bil skrivnosten sogovornik.
»Naša panoga je specifična, saj je treba natančno poznati regulativo države, iz katere so kupci, če govorimo o zakonskem delu meroslovja, v tehnološkem delu pa so pomembni mednarodni standardi. Ponavadi zato naročniki raje sodelujejo s ponudniki iz njihove države. Zato smo se odločili za takšen poslovni model, da v tujini zaposlujemo predvsem lokalne ljudi,« je dejal Marko Lotrič in pojasnil, zakaj se osredotoča na evropske trge.
»V našem poslu velja, da smo lahko od strank oddaljeni največ 500 kilometrov, to nam omogoča, da opravimo intervencijo pri stranki v enem dnevu,« je še dodal in se vrnil k njihovi programski platformi QTree: »Program je večjezičen, da preskočimo jezikovno-kulturno oviro, vanj vnašamo tudi zakonske zahteve posamezne države na področju meroslovja. QTree je naša smer razvoja, je pa aktualna različica v primerjavi s tisto, ki smo jo zagnali pred devetimi leti, enaka bolj ali manj samo še v imenu in osnovnem pogledu, v funkcionalnosti in tehnologiji pa jo je mnogokrat prerasla.
Postopki overitev zakonskih meril se v 30 letih niso bistveno spremenili, industrijsko tehnološko meroslovje pa je močno napredovalo. V industriji se ne išče samo točnosti in večje natančnosti, ampak pravi pristop: kako hitreje in z manj zahtevnimi merilnimi postopki priti do enakih rezultatov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Brez programa si res ne znam predstavljati, kako bi delali. Naredimo približno 103.000 kalibracij oziroma postopkov na leto, to pomeni 417 na dan in brez elektronske podpore, digitalizacije bi bilo to nemogoče obvladati. Še podpisati jih ne bi mogli v tem času. To je hrbtenica našega poslovanja.«
Od storitve do proizvajalca
Podjetje se je sprva ukvarjalo samo s storitveno dejavnostjo (kalibracije, oeritve in preizkušanje oziroma postopki, ki zagotavljajo sistem vodenja kakovosti ter zagotavljajo sedljivost meril), ki sicer še danes predstavlja 90 odstotkov posla, leta 2006 pa so dodali še prodajni program, povezan z njihovim delom (tehtnice, uteži, pipete).
Danes strankam ponujajo širok nabor produktov, vezanih na merjenje in merila blagovnih znamk, za katere so zastopniki v Sloveniji. To Lotrič označuje kot drugi val širitve podjetja. Leta 2015 so trgu predstavili tudi svoj prvi produkt, pametni nadzorni sistem, ki nadzoruje razmere v okolici, na primer v laboratorijih, prehranski verigi, hladni verigi, hotelih, z njim se krmilijo rastlinjaki. Drugi izdelek, ki so ga zasnovali inženirji v Lotrič Meroslovju, pa se uporablja v industriji za merjenje različnih kosov, predvsem v procesnem merjenju.
»Gre za popolnoma nov produkt, ki izkorišča prednosti umetne inteligence, kjer prepoznavamo ne samo oblike, barve in druge atribute, ampak želimo iz velikega nabora podatkov prepoznavati naključne podobnosti v procesu,« je opisal Lotrič in dodal, da ideje za nove izdelke izhajajo iz potreb, ki jih opazijo na trgu.
»Ko postane neka operacija merjenja prezahtevna, traja predolgo, poskušamo najti rešitev, kako na preprost način, ampak z zelo natančnim merjenjem ta postopek skrajšati, manj obremeniti operaterje na delovnem mestu, povečati zanesljivost, in to je naš izziv,« je poudaril.
Pred petimi leti so ustanovili oddelek razvoja, ki skrbi za vse to, začeli so z eno osebo, danes jih je enajst in so zelo uspešni tako pri razvoju kot trženju ter uspešno prenašajo ideje, ki jih prinašajo tudi sodelavci, v življenje, je Marko Lotrič pohvalil sodelavce in dodal, da v podjetju vedno vre od idej.
Kako? Želijo vzpostaviti kulturo v podjetju, da je vsako razmišljanje dobrodošlo, pravi. »Vsak predlog, ki pride do vodje, naj ta prenese naprej, vseeno je, od kod pride ideja, pomembno je, da jo je nekdo dal. To spodbujamo, vzpostavili smo cel sistem, ki pa lahko dobro živi samo, če ga nekdo usmerja in vodi ter se ideje ustrezno nagrajujejo tako, kot smo predvideli. Ko smo to uvedli, smo imeli izjemen odziv, a je sčasoma upadel.
Morali smo poiskati razloge za to in jih našli v promociji, okolju, sodelavcih. Pomembno je, da so ideje dobro sprejete, biti mora ustrezna, inovatorsko naravna kultura podjetja, sodelavci se morajo zavedati, da bodo tudi oni imeli nekaj od tega. Zdaj stvari na tem področju spet tečejo dobro,« je opisal Lotrič, ki je poudaril tudi zelo dobro sodelovanje s šolami.
Pravzaprav začnejo že v vrtcih, kjer otroci najbolj uživajo, ko merijo decibele, saj lahko na vso moč kričijo. V osnovni šoli vodijo podjetniške krožke, projekte izvajajo v lokalnem okolju, sodelujejo seveda tudi s srednjimi šolami in fakultetami. Prav tako sprejemajo vajence, vsako leto enega, pri tem pa se povezujejo s podjetji v soseščini, saj si jih izmenjujejo. »Pri nas se naučijo merjenja, nimamo pa obdelovalnih strojev. Dober orodjar pa mora znati tako dobro delati na strojih kot vedeti veliko o meritvah in odstopanjih,« je opisal model, ki ga uporabljajo v Selški dolini.
Podjetje ne more obstajati samo zase
Vprašanje o vlaganju v zaposlene je zanj, kakor pravi, najlepše, kar jih lahko dobi. »Vse je mogoče kupiti na trgu, samo ljudi ne. V kariernem razvoju želimo vsakega posameznika pripeljati do strokovnjaka na svojem področju. Imamo individualna izobraževanja pri proizvajalcih in ponudnikih merilne opreme v tujini, veliko je internih izobraževanj in prenosa znanja, organiziramo odlična izobraževanja, na katera povabimo tudi strokovnjake.
Pomembno se nam zdi, da sodelavci poznajo delo drug drugega, saj tako tudi spoštujejo delo, ki ga opravlja kolega, in njega osebno. Tako imamo dneve odprtih vrat po oddelkih in za to spoznavanje se je pokazalo, da je pomemben vir prenosa dobrih praks med oddelki,« je poudaril Marko Lotrič in omenil še pomembno vlogo trajnosti v podjetju.
»Ta nam je že dolgo vcepljena, morda smo prej o tem govorili kot o družbeni odgovornosti. To je tek na dolge proge. Predvsem, da se zavedamo odgovornosti do sodelavk, kupcev, partnerjev, delovanja podjetja. To se mi zdi zelo pomembno. Drugo pa so trajnostni izdelki, s katerimi rešujemo probleme ljudi, podjetij, skrbimo, da imamo čim manjši okoljski odtis.
Naša zaveza je, da ko trgu predstavimo nov oziroma prenovljen izdelek, mora vsebovati več materialov, ki jih je mogoče reciklirati, pri proizvodnji mora ostati manj odpadka. In tretje, trajnost se mora odražati v naši okolici. Podjetje ne more obstajati samo zase, zato se mora vklopiti v družbo kot celoto in prispevati.«