Tiskane izdaje
Za njimi ni zaostajala niti novinka Neva Grašič, ki se je do zdaj kalila v Klubu evropskih študentov in svetuje predsedniku državnega zbora. Nekoliko nepripravljena je bila le pri vprašanju, po katerem ključu bo izbirala asistente v evropskem parlamentu, a je nazadnje sklenila, da bo prednost dala delavnosti in izkušnjam.
Nemec, ki je bil v dosedanji kampanji poleg nosilke najbolj opazen, je za svojega najljubšega predsednika evropske komisije izbral Italijana Romana Prodija, ki je vodil evropsko skupnost, ko smo se ji pridružili, saj da je naredil vtis nanj predvsem s pogledi na sobivanje in spoštovanje evropskih narodov. »Takrat je bil svetilnik, kakšna naj bo Evropa prihodnosti,« je ocenil.
Tanja Fajon je, prav tako podpredsednica stranke, pri vprašanju, kakšna naj bo Unija leta 2024, poudarila, da si želi krepitve progresivnih sil na čelu evropskih institucij in bolj socialno pravično družbo. Za kandidaturo se je odločila, ker ima znanje in 18 let evropskih izkušenj ter se želi boriti proti nadaljnjim vznikom populizmov in nacionalizmov, za celino brez žice, za človeka dostojno življenje in varen planet.
Podobno zatrjuje Nemec, ki ima za seboj enajst let v politiki in bi rad z izkušnjami pripomogel k spopadanju s ključnimi slovenskimi in evropskimi izzivi.
Brglez poleg prakse združuje še teorijo diplomacije in mednarodnega prava. »Vem, kako se državo predstavlja širše, ne le strankarsko. Prepričan sem, da je EU prostor, kjer moramo braniti ustavo in človekove pravice,« je pojasnil.
Pri odgovorih o poznavanju Unije so bili kandidati suvereni, le njemu se je pripetila majhna netočnost, saj je Svetu Evrope pripisal deset članic preveč, torej 57. Je pa brez oklevanja zatrdil, da bo v primeru izvolitve razkril, za kaj porabi dodatek za delovanje pisarne.
Pred kamero smo postavili polovico kandidatne liste SD in jim postavili vprašanja o evropskih institucijah. Kako so se izkazali, si oglejte ob 12. uri na Delo.si. Jutri bomo objavili, kako dobro jih poznajo v LMŠ.
