Ljubljana – »Moj pomislek je bil ravno to, da bi z mojo izvolitvijo potem lahko dobil sedež v parlamentu SMC. A situacija se je spremenila tako v Evropski uniji kot doma, zato se je stranka odločila, da ponudi celotno ekipo,« je za Delo pojasnil Milan Brglez, ki je v poslansko skupino SD iz SMC prestopil kmalu po lanskih državnozborskih volitvah, 17. oktobra pa je bil izvoljen za predsednika konference SD. Od prestopa so se pojavljale špekulacije, da si želi kandidature na evropskih volitvah, a je vseskozi – tudi oktobra na kongresu stranke SD – vztrajal, da to ne drži. Brglez zdaj poudarja, da je takrat mislil resno, a se je tudi zaradi spremenjenih okoliščin pokazalo, da so evropske volitve »preveč pomembne«, zato bo SD tvegala z morebitno izgubo poslanca v državnem zboru.
S četrtim mestom na listi – pred njim so Tanja Fajon, Matjaž Nemec in Dominika Švarc Pipan – pa po njegovih besedah ni na takšnem mestu, kjer bi si lahko obetal izvolitev, kljub temu pa lahko stranki pomaga z nabiranjem glasov. Pri tej računici je treba upoštevati možnost prednostnega glasu, ki ga lahko na evropskih volitvah izkoristijo volivci. Na tak način je bila leta 2014 izvoljena Tanja Fajon, ki jo je stranka postavila na drugo mesto, za nekdanjim predsednikom SD Igorjem Lukšičem, za presenečenje pa je na skupni listi NSi in SLS poskrbel tudi Franc Bogovič, ki je bil izvoljen z osmega mesta na listi. Stranka SD si glede na prvo projekcijo sestave naslednjega evropskega parlamenta, ki je sestavljena iz podatkov nacionalnih javnomnenjskih raziskav, tako kot Levica obeta en poslanski mandat, po trije pa bi glede na projekcijo pripadli SDS in LMŠ. Karte se ob predstavitvi list preostalih strank do volitev lahko še premešajo.