Preprost in prefinjen ambasador Idrije

Žlikrofi so ob rudniku živega srebra in klekljani čipki eden od treh najbolj prepoznavnih elementov rudarskega mesta. Jutri bo tradicionalna idrijska jed spet stopila v ospredje in dobila nekaj novih »obrazov«. Čeprav receptura, način priprave in izgled žlikrofov namreč že stoletja ostajajo enaki, pa Praznik idrijskih žlikrofov vsako leto jasno pokaže možnosti, kam se to gurmansko specialiteto da trendovsko popeljati.

V mestu se bo jutri od 10. ure dalje odvijal festival, posvečen idrijski kulinarični posebnosti, ki je že zdavnaj prestopila lokalne meje. Kot pravi Matevž Straus iz društva ID20, enega od soorganizatorjev Praznika idrijskih žlikrofov, moramo jed razumeti kot izrazito evropsko specialiteto.

»Res so posebnost lokalnega okolja, a nastali so z mešanjem različnih svetov, ko so prišleki iz različnih delov Alpskega in Karpatskega prostora prihajali v Idrijo. In vsak je v mesto prinesel nekaj svojega. Gre za nesnovno dediščino vseh generacij idrijskih žena, ki so iz relativno preprostih sestavin uspele sestaviti nekaj prefinjenega. In temu sledi tudi sam festival.« Čeprav torej v svojem bistvu ostajajo enaki, pa gredo žlikrofi kljub temu v korak s časom.

Z bakalco, sirnim sladoledom, lisičkami ...

Na devetih prehrambenih stojnicah - od tega bodo na šestih ponujali prav žlikrofe - bodo obiskovalci festivala lahko okusili tradicionalno jed, postreženo na več kot 30 različnih načinov.

»Zaradi koronavirusa smo morali festival preseliti v Mejco in spremljevalni del precej okrniti, smo se pa zato osredotočili na kulinarični del. Klasični certificirani ponudniki žlikrofov so se zelo potrudili in pripravili vrsto posebnih omak, eden od vrhuncev bo letos gostovanje kuharskega mojstra Črta Butula, ki bo s certificiranimi žlikrofi Irme Grošelj pripravil posebno poslastico. Stojnice bodo ponujale regionalna vina, pivo bližnjih mikro pivovarjev ter pod okriljem Zavoda za turizem Idrija tudi rokodelske in prehrambe izdelke blagovne znamke 'Idrija izbrano',« je povedal Tilen Božič iz Mladinskega centra Idrija, ki je glavni organizator Praznika idrijskih žlikrofov.

Umanjkali ne bodo niti tekmovanje v kuhanju divjačinske bakalce, gostujoče stojnice iz alpskega območja in akustični glasbeni program. Ekološka nota festivala bo letos zaradi ukrepov, ki jih nalaga NIJZ, sicer nekoliko okrnjena, a bodo pribor in kozarci kljub vsemu ekološko razgradljivi.

Tilen Božič poudarja, da je največja dodana vrednost festivala ta, da sploh bo izpeljan: »Družba potrebuje, da se v lokalni skupnosti nekaj dogaja. Mesto v teh časih ne sme kulturno in družbeno stagnirati. S festivalom hkrati ohranjamo tudi misel na leto 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Gostinci ostajajo dejavni, kljub temu, da jih je epidemija močno prizadela.« Da se mesto ter njegovi prebivalci vedno bolj zavedajo pomena, ki ga imajo žlikrofi za prepoznavnost Idrije ne le v Sloveniji, pač pa tudi širše, se strinja Matevž Straus.

»Ne jemlje se jih več vnemar. Veliko vrhunskih restavracij po vsej državi jih ima na jedilnem listu, razumejo jih kot nekaj posebnega. Čeprav osnovna receptura ostaja ves čas enaka, pa nudi jed veliko možnosti za kreativnost, kar je v današnjem času, ko ima vsak svoje želje, okus in preference, nujno.« Tokrat bodo na festivalu prvič ponudili veganske žlikrofe, vegetarijanski in celo sladki so že stalnica. Dober glas o idrijski specialiteti je poletel vse do Ljubljane, saj se bo na festivalu okrog 12. ure ustavil tudi predsednik republike Borut Pahor.