»Projekt je vreden nekaj manj kot 800.000 evrov, delno je bil financiran s strani evropske kohezijske politike, delno s strani občine. Menjali smo okna, svetila, izolacijski ovoj stavbe, stropove. Šola bo za vseh 350 otrok in približno 90 zaposlenih tako še bolj prijetna za bivanje,« pove novi ravnatelj.
Šola je skupaj z vrtcem z različnimi kvalitetnimi vzgojno-izobraževalnimi projekti vpeta v ožji lokalni, kakor tudi širši slovenski prostor. Stvari, ki so se v praksi izkazale kot dobre, na primer letošnje počitniške delavnice za otroke v okviru projekta Las s ciljem - G(r)ozd za prihodnost, bo peljal naprej, bodo pa potrebne nekatere spremembe oziroma nadgradnje. »Zagotovo bomo povečali intenzivnost na področju mednarodnega sodelovanja, to smo v zadnjih letih malce opustili. S pomočjo določenega pedagoškega kadra bomo poskušali zlasti na področju tujih jezikov, kulture, športa in zgodovine poiskati projekte, kamor bi se z bogato kulturno dediščino našega lokalnega okolja lahko vključili,« pojasnjuje ravnatelj prioritete svojega mandata.
Ob tem ne pozabi poudariti pomena kakovostnega pedagoškega dela. Kolektiv OŠ Cerkno se je namreč okrepil z nekaj mladimi pedagogi, ki bodo s svojo energijo, motivacijo in svežimi idejami dodali veter v krila pedagoškemu procesu.
Šole pogosto poskusni poligon
Potem so tu spremembe, ki jih šolam na pot potiska država, pa niso nujno vedno dobre. »Kurikulum doživlja določene spremembe zlasti na področju razširjenega učnega programa. To je del, ki je vezan na konec pouka, a obvezen za vse otroke. Program je še precej nedodelan, zato je precej šol, tudi naša, iz njega v preteklem letu izstopilo,« razlaga Dežela.
Kljub temu je cerkljanska šola s pomočjo občine, s katero odlično sodelujejo, uspela obdržati svoj lasten model razširjenega programa, ki ga bo v prihodnje, ko bo obvezen za vse zavode, nadgradila. Če bi država pred uvedbo novosti bolj prisluhnila stroki in pogledala primere dobrih praks že na primerih nekaterih slovenskih šol, bi stvari sicer tekle bolj gladko.
»Razkorak med akademsko-teoretično in realno sfero je danes še vedno prevelik. Šole smo velikokrat nekakšen poskusni poligon za določene projekte. Na višjih sferah se pripravijo določeni programi, ministrstvo jih financira, 'spusti' na operativno ravan in opazuje, ali se bo zadeva obnesla. Tudi razširjen učni program je eden od takih. Stvari bi morale biti bolj dodelane in usklajene tudi z izvedbeno ravnjo preden ugledajo luč sveta,« ob tem opozarja ravnatelj, pred novo funkcijo dolgoletni učitelj zgodovine.
Šola se spreminja, z njo pa tudi otroci
Družba 21. stoletja se spreminja, z njo šola in posledično seveda tudi otroci (oziroma obratno). »Otroci danes skupaj z učitelji ustvarjajo učni proces. Moramo jih motivirati, da sami poiščejo pot do rešitve. Če jim bomo venomer govorili, da nečesa ne zmorejo, ne smejo, bodo v to začeli verjeti tudi sami. Ustvariti jim moramo okolje, v katerem bodo lahko odkrili in razvijali svoje talente,« pravi Dežela.
Učencem, še posebej 41 prvošolčkom, ob vstopu v novo šolsko leto polaga na srce: »Šola je super zadeva. Naj pridejo s svojimi velikimi pričakovanji v to pozitivno, zdravo in varno okolje, kjer jih čaka veliko novih znanj in doživetij.« To pozitivno naravnanost bi obenem zaželel tudi vsem učiteljem in ostalim, ki delajo z otroki, še zaključi Mitja Dežela.