V garaži novo reševalno vozilo, ključni vendarle kadri

ZD Idrija je imel lani 2,2-odstotno izgubo, a predvsem na račun novih zaposlitev. 

Objavljeno
25. april 2019 16.02
Posodobljeno
25. april 2019 16.19
Novo reševalno vozilo, vredno 140.000 evrov. FOTO: Anja Intihar
Idrija – Številni zdravstveni domovi po vsej državi se spopadajo z vedno hujšo kadrovsko stisko, predvsem na področju družinske medicine. Zdravstveni dom (ZD) Idrija ni nobena izjema, čeprav sta pri njih za zdaj največja težava ginekološka in pediatrična ambulanta. V prvi bo junija vendarle začel delati specialist ginekologije, medtem ko delovanje druge rešujeta upokojeni pediatrinji, načrtujejo tudi zaposlitev pediatrinje.

Direktorica Marija Magajne je na današnji tiskovni konferenci predstavila nekaj projektov, ki so jih v ustanovi uspeli izpeljati v lanskem letu ter načrte za prihodnost. Največja pridobitev je zagotovo novo reševalno vozilo, vredno okrog 140.000 evrov, ki so ga financirali iz proračuna zavoda, če pa bodo uspešni na državnem razpisu, se bodo letos okrepili še z enim rešilcem. ZD Idrija je v lanskem poslovnem letu sicer pridelal okrog 118.000 evrov izgube (približno 2,2 odstotka), a predvsem na račun novih zaposlitev.   

»V ZD Idrija smo lani uredili dejavnosti nujne medicinske pomoči, zaposlili nekaj strokovnjakov, uspešno izobrazili prve posredovalce ter vzpostavili sistem nadzora javno dostopnih defibrilatorjev. Nadgradnja preventivnih programov lani je rezultirala predvsem v Centru za krepitev zdravja, kjer smo zaposlili med drugimi kineziologinjo, dietetičarko in fizioterapevtko. Ti pomembno prispevajo k nadgradnji preventivnih dejavnosti po vaseh, blizu ljudem,« je nekaj lanskih projektov predstavila Magajnova. Končno se je začela že dolgo časa načrtovana energetska sanacija stavbe, tekom leta 2019 bodo dobili tudi nov rentgen.

image
Direktorica ZD Idrija Marija Magajne (na desni) je predstavila nekaj projektov in načrtov za letošnje leto. FOTO: Anja Intihar


Ključni so kadri


Da so kadri ključna zadeva idrijskega ZD, je potrdila strokovna vodja Ana Ogrič Lapajne: »Zavzeli smo aktiven pristop predvsem na pridobivanju domačih kadrov. Pridobili smo sekundarijko, uspešno ločili družinsko medicino od izvajanja urgentne službe, kar je razbremenilo družinske zdravnike in povečalo dostopnost pacientov do osebnih zdravnikov.« Tesno sodelujejo z izobraževalnimi zavodi, na katerih poskušajo dijakom in študentom prikazati idrijsko lokalno okolje kot vabljivo za začetek poklicne poti.

Prav omenjena razbremenitev družinskih zdravnikov, ki so do sedaj istočasno delovali na urgenci, je pripomogla k lažjim in boljšim pogojem dela za zaposlene. Napovedanih odhodov specialistov družinske medicine v ZD Idrija tako niso imeli, je dejala direktorica, a ob tem opozorila, da si ne gre zatiskati oči, saj so tudi pri njih zdravniki močno obremenjeni.

»Z glavarinami so vsi čez slovensko povprečje. Ena od kolegic ima skoraj 2500 glavarinskih količnikov. Se pa držimo pravila, da ko presežejo določila ZZZS, ustavimo opredeljevanje. Še trije družinski zdravniki tako sprejemajo nove paciente, dva v Idriji in specializantka v Cerknem,« je pojasnila Ogrič Lapajnetova.

image
ZD Idrija je imel lani 2,2-odstotno izgubo. FOTO: Anja Intihar


NMP deluje optimalno, odnosi v kolektivu dobri


Urgentna služba po nekaj spremembah deluje optimalno, je dejal vodja službe NMP Tine Pavšič. »Zdravniki smo prešli na dvanajsturni delavnik, s čimer se je izboljšala kontinuiteta našega dela. Na urgenci sta sedaj stalno prisotna zdravnik in tri medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki, ki so v ambulanti ali v reševalnem vozilu. Stalno sta za NMP na voljo tudi dve reševalni vozili s polno ekipo,« je najpomembnejše izboljšave predstavil Pavšič.

Prav on je eden od predstavnikov mlajše generacije zdravnikov, ki jim lokalno okolje očitno nudi dovolj stimulacije, da so se odločili ostati v idrijskem zavodu.

»Zelo gradimo na spoštljivih odnosih, tudi mlajši sodelavci imajo dobre pogoje za delo, nudimo jim opremo, ki jo potrebujejo ter dodatna izobraževanja. Znotraj te rigidnosti javnega sektorja poskušamo narediti, kar je v naši moči,« je ob tem dodala Ana Ogrič Lapajne.