Pisarniška krajina

»Naše arhitekturne rešitve so vselej odvisne od potreb naročnika, dejavnosti podjetja in seveda danosti prostora. Nič drugače ni bilo pri zasnovi pisarniške krajine za ponudnika storitev s področja mobilnosti Nomago. Organske oblike, ki zaznamujejo poslovne prostore na sedežu podjetja, so odraz prostora, ki ni bil pravokoten, pa tudi vsega, kar zaposleni potrebujejo pri vsakdanjem delu,« pripoveduje Miha Čebulj, ki se je podpisal pod arhitekturno zasnovo.

Podjetje za mobilnost in potovanja Nomago, pred dvema letoma ustanovljeno z združitvijo desetih podjetij, je lani, ko so se med drugim preselili v nove poslovne prostore, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti Marjan Beltram v pogovoru za Delo predstavil kot »startup s tisoč zaposlenimi, obenem pa tudi 20 let stara potovalna agencija in 90 let star avtobusni prevoznik«.

Prav to je bilo glavno izhodišče arhitekturnega razmisleka. »Ker se je združilo več podjetij, se nam je zdelo ključno, da se zaposleni čim bolj povežejo in da jim tudi s prostorom omogočimo čim boljše komuniciranje. Že na začetku smo vedeli, da želimo urediti tako odprt, večfunkcionalen prostor za srečevanja kot zaprte pisarne, v katerih je mogoče delo v tišjem okolju,« pojasnjuje arhitekt.


 

Dinamična lupina odraz funkcij, ki jih združuje

V prostorih na 750 kvadratnih metrih v dveh nadstropjih v bližini hotela Lev, ki si jih je Nomago izbral za svoj novi sedež, so bile prej urejene manjše pisarne s predelanimi stenami in hodniki, a ker prostor ni bil pravokoten, temveč je imel obliko ledvice, se je Čebulj odločil, da bodo tudi po novem po obodu, torej pri oknih, zaprte pisarne in sejne sobe, preostanek pa bo oblikovan kot večfunkcionalen odprt prostor z različnimi ambienti. In to ne samo za kratek predah ali klepet med sodelavci, temveč za različne oblike dela. V teh kotičkih, ki premorejo različno stopnjo zasebnosti, je mogoče delati stoje, naslonjen ob visok pult, sede ali pa v napol zleknjenem položaju med udobnimi blazinami.



»Da so vzorci dela v podjetju zelo različni in dinamični, smo prepoznali skupaj z zaposlenimi. Predvideli smo, kje v prostoru se posamezne aktivnosti dogajajo, koliko ljudi bo neki ambient uporabljalo in koliko časa ter kako bo delo v njem potekalo, kakšni bosta izpostavljenost in interaktivnost prostora z drugimi deli pisarne. Ali se bodo v določenem kotičku zaposleni zadržali za bežen klepet s sodelavcem, na kratkem sestanku manjše skupine ali se bo tam v prevetritev idej in debato vključilo večje število ljudi. Ker pa uporabo prostora vselej razumemo tudi, kako ga uporabljamo s telesom, se je počasi začela izrisovati dinamična lupina.



To je bila po drugi strani oziroma hkrati vizualizirana podoba dejavnosti podjetja. V njihovih poslovnih prostorih je podobno kot na potovanjih – polno je različnih kotičkov in drobnih presenečenj. Iščeš nove kotičke, srečanja z ljudmi, nove zvoke ..., lahko se prepustiš uživanju pod košatim drevesom, se znajdeš pred neraziskano votlino ali na terasah pobočja klepetaš z novim prijateljem,« je metaforično opisal sogovornik. Zaposlenim pa ugajata predvsem toplina in velikost prostorov, so nam povedali pri Nomagu.


 

Odprt prostor je še vedno aktualna rešitev

Ta ergonomsko oblikovana pisarniška krajina, ki je obliko dobila prav zaradi funkcij, ki jih združuje, omogoča sproščeno, udobno in domačno delovno okolje, ki spodbuja kreativnost in neustaljeno razmišljanje. K tej podobi so pripomogli izbira naravnih materialov in svetil, ki sipajo toplo svetlobo, ter umirjena naravna barvna skala, stenske tapete, pa tudi zelenje.



Rastlinje ne samo ločuje značaj posameznih kotičkov, ampak ga stopnjuje ter nevsiljivo organizira poti po prostoru. Naravna svetloba je bila v stavbi, ki ni novogradnja, že dana, a so jo vendarle razširili še proti notranjemu odprtemu prostoru s tem, ko so pisarne in sejne sobe pri oknih pregradili s steklenimi pregradnimi stenami. Te pa sodelavcem omogočajo vsaj vizualno povezavo. Vsa oprema, pri kateri so upoštevali ergonomičnost, je bila izdelana po meri. Zato so lahko izbirali različne materiale, veliko je tudi oblazinjenja.

Marsikateri arhitekt je po izkušnji s pandemijo novega koronavirusa prepričan, da bo ta vplivala na načrtovanje in oblikovanje poslovnih prostorov in predvsem, da se bodo ti iz odprtih znova spreminjali v manjše, pregrajene. Toda po prepričanju Mihe Čebulja je odprt prostor še vedno aktualna rešitev.



»Čim manj je prostor določen, bolj ga je mogoče prilagajati. In to ne samo, denimo, ob pojavu virusa, ki ga bomo morda čez leto dni že povsem obvladali. Ampak že zato, ker so podjetja dinamični organizmi, širijo se in krčijo. Tudi ti poslovni prostori so bili zasnovani s takratnimi pričakovanji vodstva, ki je napovedovalo 50-odstotno rast. Če imamo odprt prostor, ga za krajši čas lahko pregradimo z omarami ali pa večjo varnost zaposlenih zagotovimo z drugačno, bolj razširjeno postavitvijo miz. Mi smo še pred epidemijo za zaposlene, ki imajo stik s strankami, oblikovali zvezdasto razvejene mize, zaradi same narave dela,« je dejal sogovornik.



Po besedah Anuške Cerovšek Beltram, direktorice strateškega marketinga, je večina njihovih zaposlenih delala od doma, s tem pa nadaljujejo tudi zdaj, zaradi česar jim ni bilo treba posegati v dozdajšnjo ureditev prostorov. So se pa morali prilagoditi, da so zagotovili dodatno varnost zaposlenih in da se lahko držijo priporočil inštituta za javno zdravje.