K Čadu na kavo, tortico in celo na počitnice

Butični hotel Čad: Ponuditi vse tisto, kar pri gostilni pod Rožnikom, ki slovi po jedeh z žara, še manjka.

Objavljeno
23. maj 2020 07.00
Posodobljeno
23. maj 2020 07.00
Stavba butičnega hotela bo imela betonsko podnožje, nadstropje in mansarda bosta zastekljena ter obdana z gosto leseno opono, ki bo zastrirala poglede od zunaj, gostom v notranjosti pa odpirala poglede proti gozdu. Računalniška prikaza Arhitektura 2211
Ljubitelji Rožnika se utegnejo še spomniti starega lesenega objekta z dvokapno streho, ki je stal ob parkirišču pri gostilni Čad. Na njegovem mestu zdaj raste butični hotel, ki bo dopolnil ponudbo znane ljubljanske gostilne. Ker sodi prostor v varovano območje krajinskega parka in je tudi pod spomeniško zaščito, so v biroju Arhitektura 2211 podobo te relativno majhne stavbe v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine ter mestno občino oziroma ljubljanskim podžupanom za urbanizem Janezom Koželjem snovali kar tri leta. »A v resnici so nas prav te omejitve privedle do prave in precej bolj kakovostne rešitve, s katero smo tudi sami zadovoljni,« iskreno priznava arhitekt Peter Cesar.

image
Nekdanje gospodarsko poslopje je bilo ena starejših stavb domačije in gostilne Čad. Foto arhiv biroja Arhitektura 2211


Ena od predpisanih omejitev je bila, da objekt ostane v približnih gabaritih dosedanjega; presega ga lahko le za dvajset odstotkov in ne sega čez višino najvišjega slemena v tem prostoru. Cesar je povedal, da so najprej zasnovali povsem sodoben volumen z ravno streho, pri kateri pa se je vse skupaj tudi ustavilo.

»Profesor Koželj nas je usmeril k snovanju objekta z dvokapno streho, ki je primernejši za to območje, z upoštevanjem določil spomeniškega varstva pa je nastala končna podoba objekta. Tu, v zaledju Rožnika, vzdolž Večne poti je veliko starih vil, katerih fasadni oblikovni elementi so postali naše temeljno izhodišče za sodobno interpretacijo. Tudi zaradi teh vzorov smo našli reinterpretacijo lesenih lamel za fasado,« je Peter Cesar povzel projekt, ki so ga zasnovali še z arhitektoma Binetom Karolom Tekavcem in Ano Cesar.

image
Mali Igor V gostilno Čad so vedno radi zahajali Ljubljančani, že takrat ko je bila primestna gostilna. Foto Igor Mali


Tudi investitor Aleš Čad, predstavnik pete generacije družine, je poudaril, da objekt sledi načelu, da se kar najlepše in čim manj vsiljivo umesti v prostor ter da ne izstopa.

Od kod sploh ideja za hotel? »Za to smo se odločili kot dopolnitev ponudbe v naši družinski zgodbi. Ker so vsa zemljišča v okolici gostilne naša, smo o tem že razmišljali pa tudi gostje so pogosto spraševali, ali je pri nas mogoče prespati. Z dvonadstropnim hotelom, ki bo imel v pritličju kavarno s slaščičarno, bomo v ponudbo uvrstili še vse tisto, česar do zdaj gostom nismo mogli ponuditi,« je povedal. Po njegovih pričakovanjih bo hotel najverjetneje najbolj zaseden spomladi in poleti ter tudi konec decembra in januarja.
 

Osemnajst sob z 48 ležišči


Pritličje butičnega hotela bo sodobno, v vidnem betonu in steklu, nanj pa so arhitekti postavili sodobno reinterpretacijo lesenega objekta. Imel bo leseni ovoj, ki bo zastiral poglede mimoidočim, hkrati pa gostom v notranjosti odpiral poglede proti gozdu.

Butični hotel Čad

Velikost zemljišča za gradnjo: 1257 m2
Skupna površina: 1150 m2 (neto)
Idejna zasnova: Ana Cesar, Bine Karol Tekavec, Peter Cesar (Arhitektura 2211)
Število sob: 16 hotelskih sob, dva apartmaja z ložo, skupaj 48 ležišč
Velikost sob: od 16 do 24 m2
Velikost apartmajev: 45 m2
Velikost kavarne: okoli 50 sedišč v notranjosti in 50 na vrtu
Dokončanje projekta: predvidoma junija 2021


V hotelu, ki bo s kavarno in slaščičarno v pritličju k posedanju vabil tudi mimoidoče, goste pa sprejemal v recepciji, je predvidenih 18 enot z 48 ležišči. Nad javnim pritličjem bo 14 sob, v mansardi pa dva apartmaja z ložo in dve suiti z ložo. V kleti bo poleg skladišča še manjša kuhinja za pripravo zajtrkov, garderoba zaposlenih, pisarne, družabni prostor ter pomožni servisno-tehnični prostori.

Peščeno parkirišče bodo na novo uredili, z njega bo mogoče dostopati do recepcije hotela, ki bo nekoliko vkopana in dostopna po stopnicah ali z dvigalom oziroma stopnicami iz kavarne. Cesar je dejal, da še nimajo dokončane podobe interierja, a bodo izbrali sodoben slog. »Pri konceptualnem razvoju objekta smo proučili zgodovino gradnje vil na našem območju, že od rimskih časov, in ugotovili, da je območje vile predstavljala skupina objektov, ne en sam. Zato smo objekt zasnovali v duhu sedanje stare gostilne, letnega vrta in konjske maneže. Želimo pa si, da bi te programe v prihodnosti povezoval tlakovan trg, brez avtomobilov,« je povedal Bine Karol Tekavec.

image
Poleg 14 sob, ki bodo nad kavarno in recepcijo, bodo v mansardi še dva apartmaja z ložo in dve suiti z ložo.

 

Pripravljeno za gradnjo


Na mestu nekdanjega lesenega objekta so teren že utrdili s piloti, zato je vse pripravljeno za gradnjo, prve goste pa bosta kavarna in hotel sprejela predvidoma junija prihodnje leto.

Pa je bil projekt morda spremenjen zaradi novega koronavirusa in novih pravil vedenja? »To je že tako ali tako zelo majhen butični hotel, kjer smo morali dobro premisliti vsak centimeter. Ne glede na to, kaj nas čaka v prihodnosti, sem prepričan, da so mali butični hoteli pravi odgovor za nove čase. Največje tveganje za širitev virusov so veliki hoteli z velikimi jedilnicami. Majhni ponujajo veliko zasebnosti in s tem varnosti, v številnih, sem prepričan, bodo po novem ponujali sobe z manjšimi kuhinjami. Tudi pri našem drugem projektu, hotelu Neuhaus na Kolodvorski ulici v Ljubljani, smo prav zaradi epidemije nekoliko spremenili koncept, zato bo po novem deloval kot nekakšen aparthotel, sobe bodo imele tudi kuhinjo,« je dejal Peter Cesar.

V projektu Neuhaus Kolodvorska, ki ima 27 hotelskih sob in 28 stanovanj ter zunanji bazen, ni samo arhitekt, temveč soinvestitor. Večinoma se izvajajo le projekte, ki jih snujejo zase in v katere res verjamejo. Tako je bilo tudi s prenovo znamenitega, spomeniško zaščitenega Tomosovega samskega bloka v Kopru s podpisom Eda Mihevca. Čeprav je butični hotel Čad pod Rožnikom s sodelavcema zasnoval za prijatelja, poudarja, da je lepo delati z naročnikom, ki gradi zase in želi s projektom predstavljati tudi sebe, svojo družino.

image
Nekoč na domače dobrote, koline, domač kruh, pecivo in kavo s smetano, od sredine 60. let pa na jedi z žara. Foto arhiv družine Čad


Še iz časov Spodnjega Rožnika

Nad vhodom v staro gostilno Čad pod Rožnikom je vklesana letnica 1850, kot navaja spletna stran, pa je družina Čad tu začela svojo zgodovino leta 1889, ko je pekovski mojster Jožef Čad od sester Selan kupil hišo s pripadajočim posestvom. Na začetku – to so bili časi, ko se je kraj še imenoval Spodnji Rožnik pri Ljubljani – so imeli vinotoč, v katerem so prodajali tudi domače pridelke in pekovske izdelke, kmalu pa se je razvil v gostilno. Pred drugo svetovno vojno je bila priznana primestna gostilna, kamor so Ljubljančani radi hodili na domače dobrote, še posebno koline pa tudi kavo s smetano, sloveli so po domačem kruhu in pecivu. Znana je bila po organizaciji številnih valet in brucovanj, saj hkrati lahko postregli dvesto gostom, kar je bilo za tiste čase spoštljiva zmogljivost. Za Jožefom je gostilno prevzel sin Josip Čad in jo uspešno vodil do smrti leta 1935, potem je upravljanje uspešno prevzela njegova žena Agica.
Po vojni bi moral družinsko tradicijo nadaljevati sin Josip, toda leta 1948 je bila gostilna nacionalizirana. V drugih gostiščih so nekdanji lastniki običajno ostali kot upravitelji, sam pa je bil takrat na služenju vojaškega roka in tako so našli drugega. Izguba je bila družinska tragedija, tudi z vidika preživetja družine in hlapcev. Josip se je začel ukvarjati s furmanstvom, nazadnje pa postal voznik mestnega avtobusa.
Stagnirala je tudi gostilna; dokler ni leta 1964 novi upravitelj Elempija Marković (Leka) menda po političnem nareku uvedel jedi z žara, po katerih gostilna slovi še danes. Leta 1996 so bili gostinski objekti z denacionalizacijo vrnjeni Josipu Čadu, a je gostilno še do januarja 2011 imelo v najemu Gostinsko podjetje Vič. Zdaj gostilno ter vrnjene travnate in gozdne površine upravljajo Josipov sin Jože in nečak Aleš, predstavnik pete generacije družine. Že pred dvajsetimi leti so dejavnost dopolnili z jahalnim klubom z islandskimi konji, zdaj jo bodo še s hotelom.