Prvo od vprašanj, ki se porajajo, je, kako se je London znašel na tej lokaciji. »Povsem po naključju,« pripoveduje arhitektka Petra Zakrajšek, vodja biroja GAO arhitekti. »Ko smo brskali po googlu, smo na nekem zemljevidu odkrili, da naj bi se ta del Ljubljane imenoval London. Nihče ne ve zares, zakaj, mi smo si razložili, da morebiti zato, ker se čez cesto odpira Barje in z njim tudi megle, značilne za London. Ne glede na to, kaj je res, je to postalo izhodišče, na katerem smo gradili in skupaj z Radovanom Jenkom hitro našli ime lokala.«
V projektu se ji je uresničila dolgoletna želja, da bi v arhitekturo vključila kakšno umetnino, še zlasti zato, ker je umetnost pobliže spoznala v času, ko je delala v galerijah Hest in Anonimus. »Z Radovanom Jenkom sva se o takšnem sodelovanju pogovarjala že od njegove razstave spomladi leta 2015 v Cankarjevem domu. Zato sem bila zelo vesela, da sta naročnika takoj sprejela zamisel za grafično tapeto, ki v ambient vnaša duhovitost in posebno energijo,« pojasnjuje sogovornica.
Muhasto londonsko vreme
Tudi za profesorja oblikovanja vizualnih sporočil je bilo to prvo takšno delo. »Še nikdar prej nisem delal 'tapet' za javne prostore, lokal London 22 je moje prvo takšno naročilo. Njegova vsebina izhaja prav iz imena, želel sem ustvariti nekaj, kar bi bilo z mestom London asociativno povezano, a ne na klasičen način. Postapokaliptični motiv 'Londona' je nastajal skoraj cel mesec. Lokal stoji na robu Barja, zato sem za podlago izbral motiv Barja s fotografije Dragana Arriglerja, ki je bila za izhodišče topografije mesta. Motiv s kozarcem vina, nad katerim je deževni oblak, je izhodišče za muhasto londonsko vreme. Londončani imajo namreč več deset izrazov zanj, prav te duhovite besedne vremenske iznajdbe in pregovori angleških avtorjev pa so bili odlična osnova za umestitev ekspresivne sodobne kaligrafije, ki je ena od mojih ljubezni. Tudi pri tej fotografiji sem sodeloval z Draganom,« je razkril sogovornik.
Kavarna London 22, Ljubljana
Idejna zasnova: Petra Zakrajšek, Sara Hočevar (GAO arhitekti), Radovan JenkoVelikost: 54 m2, terasa 47 m2
Investitorja: Matjaž in Irena Kozelj (MIK22)
Izvajalec: Ambius pohištvo
Oblikovanje svetlobe: Arcadia Lightwear
Vrednost investicije: okoli 200.000 evrov
Kot je poudaril, v svoje delo velikokrat vpleta teme, ki so mu blizu, tokrat so bili to pregovori in impulzivne risbe – čačke, ki so pogosto stranski proizvod med njegovimi pogovori ali sestanki. »Različni motivi s tapete na točilnem pultu so takšen primer, kolažirani so s simbolnimi podobami Londona. Skupaj z oblikovalsko-umetniškimi, vinskimi in splošnimi pregovori tvorijo poseben mikrokozmos v lokalu. V njem sem želel ustvariti vzdušje, ki naj ugodno vpliva na druženje tistih, ki jim je blizu estetika, sočna komunikacija ob dobri kavi, kapljici in prigrizku, skratka, vsa vizualna vsebina je bila narejena z mislijo na ciljno skupino lokala.«
Gostje, ki jih tu pričakujeta lastnika Irena in Matjaž Kozelj, so namreč tudi študenti in profesorji z bližnje akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Na Dolenjski cesti 83 domujeta oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje ter oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij.
Ni bilo vse za odmet
Na mestu Londona 22 je že bil lokal, a opremljen v mornarskem slogu, celo z morskimi deklicami, lastnika, ki živita v neposredni bližini, pa sta ta 54 kvadratnih metrov velik prostor želela preurediti tako, da bi bil poseben, drugačen od drugih v Ljubljani, tak, da bi pritegnil različne goste in ne bi bil prehitro obsojen na propad. »Zamisel o umetniški 'tapeti' nama je bila v hipu všeč, vesela sva bila, da je Radovan Jenko privolil v sodelovanje, in nadvse zadovoljna sva z vsem, kar je nastalo,« je Irena Kozelj navdušena nad rezultatom.
Takšna prenova, če izbereš arhitekturni biro, ki mu zaupaš, pravita lastnika, tudi ni stresna ali težavna. »Povedala sva, kaj bi si želela, sicer pa sva arhitektkama povsem zaupala. Med najljubšimi elementi so nama grafike, ki so se na koncu namnožile po vsem prostoru, pa tudi zamisel, kako ohraniti radiatorje. Eden od estetskih poudarkov je še regalnik za alkoholne pijače, zaradi česar smo sicer izgubili nekaj površin za kozarce, a nič zato.«
Po lastničinih besedah so bili pri prenovi največji stroški povezani z gradbenimi deli, saj je bilo treba zamenjati vse napeljave, poleg tega so se pri notranji opremi odločili za kakovostne materiale, ki jih je lažje vzdrževati, medtem ko strošek umetniške intervencije, ki je prostor nadgradila in ga naredila edinstvenega, ni občutno vplival na celotno investicijo.
Arhitektki Petra Zakrajšek in Sara Hočevar sta nekdanji prostor odprli, ga funkcionalno osmislili in ustvarili ravnovesje med jedrom in ključnimi pogledi v prostoru. Čeprav je bila prejšnja oprema v povsem drugačnem slogu, sta skušali ponovno uporabiti tisto, kar je bilo mogoče. Ohranili sta točilni pult oziroma njegove funkcionalne elemente, med drugim zato, ker so ti deli opreme med dražjimi, in ga na novo oblekli.
Preberite še:
Igriva, hudomušna, iskriva, ironična sporočila Radovana Jenka
Intervju z arhitektko Petro Zakrajšek: Čas je za nove izzive
Igriva, hudomušna, iskriva, ironična sporočila Radovana Jenka
Intervju z arhitektko Petro Zakrajšek: Čas je za nove izzive
Tudi talne obloge, ploščice, so pustili, a jih na novo zalili s tanko plastjo betona; ta sivina je bila nevtralno izhodišče in je skupaj z umetniškimi tapetami postala temelj, na katerem so določili še druge barve. Siva se tako po svoji moči ujema s kraljevsko modro in slivovo barvo oblazinjenih klopi. Lastnika pa si predvsem želita, da bi gostje spoznali, da za tem ambientom stojijo ljudje z energijo, rada bi, da bi se ustvarilo prijateljsko ozračje, oba bosta tudi aktivno vpeta v vsakdanje življenje Londona 22.
Gostje bodo medtem v novem ljubljanskem ambientu vsakokrat znova lahko odkrili kakšen detajl, v delu, ki je namenjen razstavam študentov z akademije, pa bosta gostovala vselej sveža umetnost in oblikovanje.
*Ohranimo mirno kri in vztrajajmo