Stanovanje okoli dimnika

»Lepo urejena najemniška stanovanja so si običajno zelo podobna. Na osemdesetih kvadratnih metrih so ponavadi dnevni prostor in kuhinja ter tri sobe, najemniki, ki bi si želeli drugačnega načina bivanja, nimajo veliko izbire. Zato smo razmišljanje usmerili v to, v čem bo to stanovanje lahko privlačnejše od drugih na trgu. Investitor je pobudo sprejel, čeprav je povsem drugače zasnovano stanovanje z vidika oddaje hkrati tudi bolj tvegana odločitev,« je povedal arhitekt Blaž Kandus iz ljubljanskega biroja Kombinat.

V večstanovanjski hiši na Tivolski cesti v Ljubljani so se odločili, da bodo podstrešje, kjer so imeli lesene shrambe, prodali in izkupiček namenili za obnovo strehe in fasade. Stanovalci zgornjih stanovanj so odkupili vsak po tretjino in tako sta tik pod streho nastali dve stanovanji, tretje pa so lastniki združili s svojim, tako da se zdaj razširja skozi dve nadstropji. Lastnik tega, ki so ga v preureditev zaupali Kombinat arhitektom, je nakup vzel kot investicijo, kot stanovanje za dolgoročno oddajo.

Arhitekte je najbolj navduševal volumen prostora, torej njegova odprtost in višina, kar je bilo izhodišče razmisleka, ki je nato navrgel tri bolj ali manj drzne rešitve. Pred njimi se je, priznavajo, odpiralo kar nekaj vprašanj tudi zato, ker so stanovanje snovali za neznanega uporabnika, najemnika, ne za naročnika s točno določenimi željami in življenjskim slogom.



Obveljala je odločitev, da okoli dimnika, edinega neodstranljivega elementa, zasnujejo kuhinjo, kopalnico, nišo za plinsko peč in pralni stroj ter stranišče. »To smo si zamislili kot nekakšno veliko, večnamensko omaro, kos pohištva, velikosti 2 krat 4 metre, ki združuje funkcijsko jedro. In čeprav se celotno stanovanje deli na jedilnico, dnevni prostor, delovno sobo in spalnico, nima niti enih notranjih vrat. Tudi spalni niši imata le zaveso za umik v mir in intimo. Dodaten spalni prostor je urejen na podestu nad stopniščem, kamor se pride po lestvi, po njej se je mogoče povzpeti tudi na to osrediščeno jedro stanovanja,« je zasnovo bivališča opisal sogovornik.



Dodal je, da verjetno to ni ravno stanovanje za družino, saj je shranjevalnih površin zelo malo, a da je družina investitorja z dvema majhnima otrokoma živela v njem več kot leto dni, svojo izkušnjo pa opisala kot zelo prijetno, zdelo se jim je, kot da so ves čas na počitnicah, so mu zaupali.
 

Z lastnimi rokami in cenejšimi materiali

Lastnik je, da bi zmanjšal stroške preureditve, marsikaj postoril sam: podrl je lesene shrambe, odstranil tlake, namestil izolacijo, očistil in skrtačil stare tramove oziroma leseno konstrukcijo, na koncu tudi prebelil stene. Prenova se je zavlekla na leto dni, toda kot je poudaril arhitekt, ustvariti stanovanje tako rekoč iz nič tudi pri utečeni ekipi mojstrov ni mogoče prej kot v dobrega pol leta.
»Naj omenim, da smo od prejšnjega tlaka ohranili izolacijo iz peska, ki je dober zvočni izolator, ter nanjo položili betonski estrih z epoksidnim premazom ter napeljali talno gretje.



Za parket se nismo odločili zato, ker nevtralna siva tla še bolj poudarijo tramove in volumen podstrešja, prav tako pride bolj do izraza osrednje leseno jedro,« je povedal Kandus. Ker je bil proračun za preureditev omejen, so to morali upoštevati tudi pri izbiri materialov. Za funkcijski vozel so izbrali vezano ploščo, ki pa na prvi pogled ne daje vtisa, da je to cenovno dostopen material, in se hkrati malce poigrali. »Ker je enostaven lesen kvader, smo v kopalnico in stranišče položili vzorčaste ploščice, kar se zdi kot plašč iz izbrane tkanine z vzorčasto podlogo. A naj poudarim, da smo tudi ploščice kupili v enem večjih centrov z gradbenim materialom,« je dodal.



Pomemben premislek pri podstrešnih stanovanjih zadeva naravno osvetlitev, zato so se odločili za precej strešnih oken, eno pa so odprli do tal kot balkon, ki stanovalcem omogoča dragocen stik z zunanjostjo. Čeprav ne meri niti kvadratni meter, je eden ključnih elementov tega podstrešnega prostora. Z njega se odpira pogled proti gradu, vzpostavlja stik z mestom, na njem so lahko rože, če je odprto, se prostor zdi kot balkon.

Poleg naravne osvetlitve bivalnega podstrešja po arhitektovem mnenju kaže opomniti, da ni treba vselej vsiljevati klasičnih rešitev, temveč naj jih raje narekuje prostor, saj je tudi bivanje v odprtem prostoru z zabrisanimi mejami lahko prijetno. »Predvsem pa je to ena redkih lepih zgodb stanovanjske skupnosti, ki se je o vsem lahko dogovorila,« je sklenil misli Blaž Kandus.