Zdravilna moč glasbe

Redke novice so v zadnjih dneh spodbudne ali vsaj ne katastrofalne. Posnetki Italijanov, kako prepevajo in igrajo na balkonih, pa so bili eni tistih, ki prinašajo upanje. Včeraj popoldne so se taki akciji pridružili tudi slovenski glasbeniki oziroma vsi, ki imajo doma inštrumente. Ni bilo le lepo, ampak tudi zdravilno.

Da ima glasba pozitivne učinke na človekovo počutje, verjetno ni treba ni posebej poudarjati. Ko smo na tleh in si zavrtimo nam ljubo skladbo, morda ne bomo evforični, se bomo pa zagotovo bolje počutili. Nekatera glasba nas umiri v skoraj meditativno stanje, spet druga nas dobesedno »prisili«, da zaplešemo. Znani slovenski nevrolog je pred leti za eno izmed televizij razlagal, da nekatere bolnike pošiljajo na posebne glasbene tabore in da ritmična glasba pomaga bolnikom s parkinsonovo boleznijo. Znani so primeri, ko so se ljudje zbudili iz kome ob poslušanju nekaterih pesmi. Zelo znan je tudi tako imenovani Mozartov učinek. Zelo resno proučujejo vpliv Mozartove Sonate za dva klavirja v D-duru na bolnike z epilepsijo, saj naj bi poslušanje te sonate zmanjševalo število napadov.

Kakšen vpliv bo imela določena glasba na nas, je odvisno tudi od situacije. Verjetno nas v tem trenutku Mozartov Rekviem, čeprav je izjemen, ne bi prav dvignil. Zavrtela sem si ga pred dobrimi desetimi leti, ko se je svet ukvarjal s prašičjo gripo. Pozno jeseni 2009 je za posledicami te gripe umrl prijatelj iz mladostnih dni. Na pogreb nisem šla, ker sem bila visoko noseča. Med porodom, ki se je začel pozno na božični večer, sem mislila tudi nanj. Predvsem zato, ker sem vedela, da bi prav na božič praznoval 31. rojstni dan. Ni ga dočakal. Sama pa sem uro pred božičem, obkrožena le z zdravniškim osebjem, slišala najlepšo glasbo. Jok novorojenčice. Ta, danes desetletna gospodična, je včeraj igrala na balkonu.