Vsi smo govorci. Celo izvrstni govorci, ko gre »za našo stvar«. Ko se ujezimo ali skregamo. Torej je dober govorec v vsakem od nas; izbezajmo ga na plano. Tako je govoril Zdravko Zupančič na seminarju retorike Kaj nam pomaga znanje, če ga ne znamo oznanjati?. Zazrl se je v občinstvo samih učiteljev in nekatere trajno uročil s prijemi, o katerih je predaval. Na začetku nas je poučil, kako odpraviti mašila iz prostega govora. Najprej se jih zaveš. Potem jih izrežeš. V govoru zazevajo rane – nelagodni trenutki tišine. Sčasoma se zaprejo. Tako preprosto je to, je zaključil. Brez enega samega əm.Beseda oznanjanje nosi nadih ...