Doslej Aleksander Lukašenko, ki je na čelu Belorusije že več kot četrt stoletja, ni imel ogromnih težav po prejšnjih »referendumih«, na katerih ga je po uradnih podatkih vedno znova potrdilo več kot tri četrtine volivcev. Običajno je že pred volitvami poskrbel, da ni imel resnega izzivalca, upore pa je takoj zatrl s policijskim nasiljem in zapornimi kaznimi za protestnike. Na Zahodu so se vedno pritoževali nad poštenostjo volitev in obračunavanjem z demonstranti ter uvajali sankcije, Rusija pa je sicer nepredvidljivega partnerja vedno podprla. Pač ni imela izbire. Tako kot je ni imel niti Zahod, ki je na koncu odpravljal ...