»Če bomo molčali, ne bo odšel«

Protesti se nadaljujejo, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa zatrjuje, da ne bo popustil.

Objavljeno
17. avgust 2020 16.20
Posodobljeno
17. avgust 2020 18.02
V Belorusiji se nadaljujejo množični protesti proti Lukašenku. Po nekaterih ocenah se je v nedeljo na ulicah Minska zbralo okoli 220.000 protestnikov. Foto: Vasilij Fedosenko/Reuters
»Ne boste doživeli dneva, ko bom klonil pod pritiski. Drugih volitev ne bo, dokler me ne ubijete,« je danes ponovno izvoljeni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko povedal delavcem tovarne traktorjev MZTK v Minsku. Medtem se po državi nadaljujejo množični protesti proti njegovi zmagi, ki se jim pridružujejo tudi stavkajoči delavci, na stran demonstrantov pa so prestopili tudi nekateri predstavniki oblasti.

Kakor so poročali opozicijski mediji, so Lukašenka, ki so ga v tovarno pripeljali s helikopterjem, tudi nekateri, nekdaj vedno zvesti pristaši delavci sprejeli z vzkliki »Sramota!«, »Odstopi!« in »Lukašenka v marico!« Nekdanji direktor kolhoza, ki je na čelu Belorusije vse od leta 1994, ko so z novo ustavo uvedli položaj predsednika države, je zbranim zagotovil, da ne bo popustil. Hkrati pa je prvič javno namignil, da se je pripravljen pogajati oziroma oslabiti svojo skorajda »absolutistično« oblast. »Pripravljen sem deliti pristojnosti, a ne pod pritiski in prek ulice,« je dejal 65-letni Lukašenko.

Glavna opozicijska kandidatka, 37-letna gospodinja in nekdanja prevajalka Svetlana Tihanovska, ki je potem, ko so ji uradno namerili nekaj več kot deset odstotkov glasov, pobegnila v sosednjo Litvo, je na Youtubu sporočila: »Da bi se država umirila in zaživela v normalnem ritmu, sem pripravljena prevzeti odgovornost in postati nacionalna voditeljica.«



Z njo zadnje dneve vzpostavljajo stike predstavniki zahodnih vlad, ki ne priznavajo volilnih rezultatov, a v njeni domovini potekajo protesti brez izstopajočih voditeljev. Pozivanje na nedovoljene demonstracije je kaznivo dejanje, zato protestniki za obveščevalne kanale uporabljajo sodobne tehnološke zvijače pametnih telefonov, ki jih oblasti ne znajo nadzirati. Danes so z generalnega tožilstva sporočili, da so iz priporov spustili skoraj vse aretirane protestnike; za rešetkami jih je ostalo »le« še 122. Na preiskovalnem uradu pa so povedali, da je več kot 700 priprtih vložilo pritožbe zaradi telesnih poškodb, ki so jim jih prizadejali policisti.


Prebežniki


Na stran protestnikov je v zadnjih dnevih stopilo kar nekaj zaposlenih na državni radioteleviziji, demonstracijam se pridružujejo stavkajoči delavci, precej sta odmevala tudi »prebega« dveh diplomatov. Prvi se je Lukašenku odpovedal starosta beloruske diplomacije in sedanji veleposlanik na Slovaškem 52-letni Igor Lešenja, ki je služil že v sovjetski diplomaciji, potem pa je bil med drugim tudi beloruski veleposlanik v Egiptu in Izraelu. Po njegovih besedah se v Belorusijo vrača stalinizem. »Tako kot vsi Belorusi sem tudi sam šokiran zaradi mučenja in pretepanja mojih sodržavljanov… Solidaren sem s tistimi, ki slo šli miroljubno na ulice beloruskih mest, da bi bil njihov glas uslišan,« je Lešenja, ki je bil v letih 2002-2006 Lukašenkov svetovalec za zunanjepolitična in mednarodno ekonomska vprašanja, povedal v svojem video zapisu.

image
REUTERS Protestnikom se pridružujejo tudi stavkajoči delavci. Foto: Vasily Fedosenko/Reuters


Kmalu se mu je pridružil tudi vršilec dolžnosti beloruskega veleposlanika v Švici Pavel Macukevič, ki je na svojem facebooku zapisal, da »je zame kot državljana in diplomata podpiranje voditelja države, ki se iz garanta varnosti in suverenosti sprevrača v glavno grožnjo, izdaja domovine in nacionalnih interesov. Lukašenko mora oditi.« Danes je mladi beloruski diplomat dodal še daljši zapis, v katerem je pojasnil, zakaj je zdaj po 26 letih tišine »grozno«, »sramotno«, »zločinsko« in »nevarno« molčati. »Če bomo molčali, ne bo odšel,« je dodal Macukevič.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes sporočil, da bo za sredo sklical izredno video konferenco voditeljev Evropske unije o razmerah v Belorusiji. Beloruski narod ima pravico, da se svobodno odloči o svoji prihodnosti in izvoli svojega voditelja, nasilje nad protestniki je nesprejemljivo, je zapisal na twitterju.