Cilj, da se talenti ne izgubljajo, bi moral biti splošni nacionalni cilj. Ne le v športu, pač pa tudi v izobraževanju, znanosti, v razvoju, poslu, umetnosti. Kaj se lahko drugi naučijo od športnikov? Kriteriji v športu so jasni – štejejo sekunde, točke, centimetri.
Cilj, da se talenti ne izgubljajo, bi moral biti splošni nacionalni cilj.
A tudi v znanosti, izobraževanju ali poslu obstajajo merljivi kriteriji. Kolikšen delež nadarjenih ljudi ni mogel nadaljevati znanstvene kariere, ker bi mladi talent lahko ogrozil korifeje? Koliko mladih, ki so nadarjeni za upravljanje skupnih zadev družbe, torej za politiko v dobrem pomenu besede, se ni odločilo za ta poklic, ker so ugotovili, da v sedanji slovenski politiki štejejo samo demagogija, narcistično upravljanje svoje javne podobe in nagovarjanje nizkotnih čustev?
V ponedeljek ob 17. uri bomo na Kongresnem trgu izkazali spoštovanje do odbojkarjev, športnikov, ki so se izkazali s kolektivno inteligenco, natančnim predvidevanjem, od kod prihaja nevarnost. Odbojka je šport, kjer ni prostora za zvezdniški narcizem. Šteje le inteligentno garanje in požrtvovalnost za uspeh ekipe. In izkazali bomo spoštovanje Primožu Rogliču, kolesarju, ki je svoj talent pokazal že v smučarskih skokih in ga do popolnosti razvil v kolesarstvu.
Takoj zatem bo na dnevnem redu predsedniška pobuda, da bi praznovali dan športa. Dan športa je na neki način dan uresničenih talentov. A bodimo jasni: pobuda prihaja iz politične sfere, torej sfere, kjer se izgubi največ talentov za umno upravljanje skupnih zadev. V športu na zmagovalnem odru ni povprečnežev. V slovenski politiki so.