Basen o ovci in medvedu

Srečata se ovca in medved.

»Kam pa kam, medved?« pobara ovca kosmatinca, ki ji odvrne: »Še vprašaš! V Ljubljano. Tukaj mi zmanjkuje življenjskega prostora. Zmešane ovce se množite kot zajci. Pa še kmetje me preganjajo, ker včasih uplenim katero od vas.«

»Kaj pa boš počel v Ljubljani?« se pozanima ovca, medved pa: »Tam živijo tisti, ki me ljubijo. Njim bom odnašal smeti in jim brundal uspavanke.« »Pomestil se boš?« je nejeverna ovca.

»Kje pa se boš ženil?« zanima ovco, kosmatinec pravi: »Za menoj pridejo tudi medvedke in imeli bomo lepo medvedjo kolonijo,« de medved

»Si prepričan, da bo tako, kot si predstavljaš?« vpraša ovca. »Če ne bo tako, si bomo svoj prostor pod soncem priborili zgrda. Medvedje to znamo.« »Ljudje niso ovce,« podvomi ovca. »Zelo drugačni pa tudi niso,« je prepričan medved.

»No, pa srečno!« mu zaželi ovca. »Enako!« reče medved.