Združenje pridelovalcev parkovnih rastlin je objavilo peticijo o usodi zelenice na Ambroževem trgu in o usodi drugih manjših zelenic v Ljubljani, ki jih mestna uprava namerava spreminjati v tlakovane površine. Z vprašanjem, seveda, kaj je s trditvijo, mnenjem, da je Ljubljana zelena prestolnica.
Zamisel za javno obravnavo o problemih zelenih površin v našem mestu je nadvse potrebna in dobrodošla. Podobne spodbude so bile prisotne v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko se je mesto širilo in so stavbe zavzemale vse več odprtega prostora površin. Nadvse aktivno so takrat delovala hortikulturna društva in dosegla razumevanje za vključevanje zelenic med novogradnje. Mesto je imelo tudi posebno upravo za urejanje ter oskrbovanje zelenic in parkov. Bivalna kultura je tudi zahtevala, da so za zelenje poskrbeli tudi graditelji zasebnih hiš. Skratka, šlo je za nujno potrebno sožitje človeka s prvinami narave, za kulturno podobo mesta in za znosno bivanje v velikem mestu.
Ko se danes življenjske in splošne razmere vse bolj zaostrujejo in je potreba po skrbnem urejanju mesta vse zahtevnejša, ko se obstoječe zelenice krčijo ali zanemarjajo, je gornja pobuda, peticija, nadvse dobrodošla. Bilo bi dobrodošlo, če bi o vseh problemih, ki se tičejo bivalnega okolja, življenjskih razmer, čim več tudi javno govorili in potem ustrezno ukrepali.
Ne gre zgolj za takšno ali drugačno tlakovanje, kakor je v peticiji izrecno omenjeno, gre za vse nas, za podobo mesta in za vse naše življenjske potrebe.