Na Barje naseljujejo metulje in hrošče

Vračanje mokrotnih travnikov, mlakuž in drugega pomaga avtohtonim barjanskim vrstam.

Objavljeno
03. marec 2020 17.00
Posodobljeno
04. marec 2020 10.39
Barjanski okarček je iz veliko območij izginil. FOTO: Tatjana Čelik
Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje od začetka 2018 izvajajo projekt PoLjuba, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč.

Projekt bodo v prihodnje izvajali na kar 149 hektarjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih so odkupili slabo polovico. Za nekatera zemljišča pa so z zainteresiranimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Na območju Rakove jelše bodo tako na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

image
Gosenica Barjanskega okarčka, ki bo kot buba preseljena na Barje. FOTO: Tatjana Čelik


Lani so v okviru štiriletnega projekta, pri katerem je od 4,12 milijona evrov 80 odstotkov evropskega denarja, začeli gojiti barjanskega okarčka za obogatitev populacije na Ljubljanskem barju. Ko se bodo gosenice v novi gojilnici konec maja zabubile, jih bodo prenesli na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

image
Močvirska sklednica bo dobila nove mlakuže, očiščene rumenovratk. FOTO: Janez Tarman


Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 hektarja veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

image
Strašničin mravljiščar ima zanimiv potek razmnoževanja, gosenice hranijo mravlje. FOTO: Arhiv Kplb


Lani poleti so prvič doselili tudi hrošča puščavnika. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz Tivolija.

image
Ličinke hrošča puščavnika, ki bodo tudi del nove populacije na Barju. FOTO: Jasna Tarman


Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena tudi mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, to so luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv, zlasti rumenovratke.

Partnerji projekta PoLjuba so Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.