Politikom je treba določiti cilje

V športu zmaguje zdrav duh v zdravem telesu. Pravila so jasna: pokaži, kaj znaš, in pojdi naprej. Uči se od najboljših. Šibki odpadejo. Glavnina narekuje tempo. V kolesarstvu je glavnina delovala kot snežni plaz, navzdol in čez hribe. Kdor je bil z glavnino, je bil dober. Samo najboljši so še solirali. Vsi so garali, ker so pred seboj imeli enoten cilj. Ta cilj so jim pripravili športni strokovnjaki.

Kako pa je s politiko? Ima naša politika sploh kakšen cilj? Zakaj politika ne gara in ne tekmuje? Ker pred seboj nima nikakršnega cilja. Če poenostavim, naša politika životari kot upokojenska družina. Sedi v sedlu ali v fotelju, pogleda po vremenu, nekoliko še zazeha, nato pa razmišlja, kako čim lepše zapraviti čas. Največ časa zapravi s čvekom o preteklosti, o sosedih, o tem, kdo ima prav in kdo ne, nekaj še o obiskih in o lastni promociji ... Vedno so na istem mestu, enakih misli, ne potrebujejo nobenih priprav za delo, saj nimajo cilja. Če sem glede cilja v zmoti, se lahko popravim v tem, da je njihov cilj čim bolje preživeti svoj mandat. To ni zdrav duh v zdravem telesu!

Za politiko se postavlja osnovno in temeljno vprašanje: Zakaj strokovnjaki politikom pred vsakim mandatom ne postavijo ciljev, kakor je to v športu? Ti cilji bi morali biti našteti po prioritetni lestvici, z določenimi etapami in trasami. Zakaj strokovnjaki? Ker slabi politiki sami sebi sploh ne postavljajo nobenih ciljev! Ti postopki bi morali biti uzakonjeni: kdo postavlja cilje in kateri so ti cilji, ki so ključni za narodovo blaginjo in hitrejši gospodarski razvoj. Če politika ni sposobna tega uzakoniti, naj to stori ljudstvo z referendumom.

Potrebujemo inkubator za razvoj države!