Najprej: pomoč na domu bi potrebovalo še več ljudi: okoli 40.000. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa se že skoraj 20 let preklada in praši po birokratskih predalih.
In zakaj potrebujemo neprofitne javne domove starejših? Ker so ti praviloma približno za 30 odstotkov cenejši od zasebnih. V nekaterih zasebnih domovih starejših že danes zahtevajo kar 1800 evrov mesečno od posameznika, če ima demenco in potrebuje največ nege. In kdo ve, če potem ti stanovalci sploh dobijo ustrezno nego in dostojanstveno oskrbo? In še eno neprijetno vprašanje: koliko starejših pa ima pokojnino, ki znaša, denimo, 1800 evrov?
Končno pa: nihče od tujih ali domačih zasebnikov ni in ne bo gradil domov starejših iz ljubezni do njih, pač pa samo zaradi dobička. Pika.
Da ne pozabim opozoriti še na politično dvoličnost. Čeprav so ob volitvah domala vse stranke starejšim obljubljale gradove v oblakih, so zdaj raje namenile denar, denimo, za zastarele vojaške oklepnike, ki vsak stane približno toliko, kot en dom starejših.
Pet milijonov evrov letno, kolikor so v proračunu milostno namenili starejšim v naslednjih dveh letih, je veliko premalo. To še za en dom starejših ni?! Pa bi že ta hip napolnili novih 50.
Zato svetujem poslancem državnega zbora, da proračun zavrnejo! Zdaj imajo še čas, da popravijo krivice, ki jih delajo starejšim in tudi sebi v bližnji ali daljni prihodnosti. Kdor ne umre mlad, se namreč enkrat postara.