Prihodnost je v transformaciji domov za starejše

Ljubljana – »V 20 letih država ni zgradila nobenega javnega doma za starejše, ali to načrtuje v prihodnjem letu?« je eno od vprašanj, ki ga je združenje za dostojno starost Srebrna nit po prvem letu vladanja naslovilo vladi, pristojnim ministrstvom in poslancem. V kabinetu predsednika vlade so nam, podobno kot na ministrstvu za delo, med drugim odgovorili, da je prihodnost v krepitvi storitev v skupnosti.



Kot je povedala predsednica združenja Biserka Marolt Meden, jih bodo na pogovore o perečih vprašanjih, s katerimi so želeli opozoriti, da se problematika starejših ne premakne z mrtve točke, pri ministrstvih za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in zdravje (MZ) sprejeli 30. septembra. Na vprašanje, kako komentirajo opozorila iz zadnjega javnega pisma Srebrne niti, so nam iz kabineta predsednika vlade odgovorili, da se vlada zaveda svoje vloge in odgovornosti pri zagotavljanju storitev za starejše. Kot so dejali, izzive starajoče družbe naslavljajo z oblikovanjem novega stebra socialne varnosti – dolgotrajno oskrbo, ki je ena izmed prioritet vlade. Vložitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi je v delovnem programu vlade načrtovana konec tega leta. V kabinetu predsednika vlade ter na ministrstvih za delo in za zdravje zagotavljajo, da bo zakon omogočil učinkovit prehod med sistemi socialne varnosti glede na posameznikove potrebe.

Med drugim obljubljajo, da »se bo sistem dolgotrajne oskrbe tesno prepletal s sistemoma socialnega in zdravstvenega varstva, zato nihče v družbi ne bo prezrt«. Obljubljajo »vzpostavitev finančno stabilnega sistema in možnosti upravičencev, da bodo lahko izbirali med različnimi oblikami dolgotrajne oskrbe«; uvedli naj bi nove storitve, tudi e-oskrbo, informacijsko podporo, podporo neformalnim oskrbovalcem ter »več denarja za pravice iz področja dolgotrajne oskrbe in s tem manjšo finančno obremenitev posameznika, družine in lokalne skupnosti«.

Prihodnost v storitvah v skupnosti

V kabinetu predsednika vlade podobno kot na ministrstvu za delo pravijo, da v Sloveniji še vedno prevladujejo storitve institucionalnega varstva starejših, kar so podpirale odločitve v preteklosti. V Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva pa je predvidena predvsem krepitev storitev v skupnosti in zagotovitev primerljivega števila uporabnikov v eni in drugi obliki, kar naj bi razbremenilo izvajalce v domovih za starejše. Kot pravijo, se zaradi nezadostnega razvoja storitev v skupnosti povečuje pritisk na domove, kar se odraža tudi v povečanem številu vloženih vlog na zalogo za bivanje v domovih za starejše.

V Srebrni niti med drugim opozarjajo, da so najmanj, kar si želijo, koncesije, javno-zasebna partnerstva ali prodaja domov tujcem. Prepričani so namreč, da se bodo enako kot druge prodaje državnega in občinskega premoženja slabo končale tudi prodaje domov za starejše, ki so se že začele. Dosor v Radencih, ki je bil v polovični lasti radenske občine, druga polovica pa je bila v lasti ljubljanske Hete, je na primer kupil avstrijski upravljavec domov za starejše Senecura, ki je del francoskega koncerna Orpea; ta pa je lani dobil koncesijo še za pet domov: v Železnikih, Žireh, Pivki, Starem trgu pri Ložu in Komendi.

Multinacionalke prihajajo z motivom dobička

V društvu Srebrna nit pozivajo k ustavitvi takšnega početja. Zahtevajo, da Slovenija ostane socialna država in nasprotujejo nadaljnjim privatizacijam oziroma podeljevanju koncesij na področju socialnega varstva. Izpostavljajo, da so starejši, ki bivajo v domovih s koncesijo, v neenakopravnem položaju od starejših v javnih socialnih zavodih, kar je nesprejemljivo in predstavlja kršitev ustave. Opozarjajo, da multinacionalke na področju socialnega varstva, ki prihajajo v Slovenijo in jim je naša država odprla vrata, prihajajo predvsem z motivom dobička, kar ni združljivo z javnim sistemom in socialno državo. Na vprašanje, kako to komentirajo, na MDDSZ niso odgovorili. Poudarili pa so, da tudi koncesionarji, ki izvajajo institucionalno varstvo starejših, spadajo v javno mrežo domov in za njih veljajo enaki standardi, normativi, tehnični ter prostorski pogoji za izvajanje storitev.
Navedli so, da so lani podelili koncesije za skupaj 928 mest, dodatna mesta pa bodo na voljo po izgradnji kapacitet letos in prihodnje leto.

Med javnimi domovi za starejše MDDSZ v višini 900.000 evrov sofinancira gradnjo nove enote Doma Upokojencev Center ob Regentovi cesti v Ljubljani, kjer bo ena bivalna enota in dve enoti za stanovalce z demenco s skupno kapaciteto za 44 ljudi. V višini 800.000 evrov financirajo gradnjo novega varovanega oddelka v Domu Lukavci v Križevcih pri Ljutomeru za 12 ljudi z upadom kognitivnih sposobnosti. V Domu upokojencev Postojna pa v višini 200.000 evrov financirajo rekonstrukcijo južnega trakta, pri čemer bodo vzpostavili dve gospodinjski skupini za 24 stanovalcev z demenco.



Obljubljajo, da bo ministrstvo poskušalo zagotoviti dodatna sredstva za vlaganje v javne domove za starejše v proračunih za leti 2020 in 2021, ki sta v pripravi. Kot so dejali, pomanjkanje proračunskih sredstev v preteklih letih ni omogočalo želenih vlaganj, zato MDDSZ pri pripravi proračuna za 2020 načrtuje pet milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše.

40
milijonov namenskih evropskih sredstev za razvoj skupnostnih oblik storitev

Posodabljanje domov za skupnostne storitve

Na vprašanje, ali je predvidena tudi uporaba evropskih sredstev, ki so na voljo za te namene, so na MDDSZ odgovorili, da je v okviru aktualnega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 na voljo 40 milijonov evrov za razvoj skupnostnih oblik storitev, gradnjo različnih namestitvenih enot za izvedbo deinstitucionalizacije ter za modernizacijo mobilnih enot za podporo programom za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč in oskrbo. Pojasnjujejo, da so ta evropska sredstva namenska in jih ni mogoče preusmeriti v gradnjo novih domov za starejše. Z njimi bodo posodobili mrežo obstoječih domov za starejše tako, da jih bodo preoblikovali v centre za izvajanje različnih skupnostnih storitev. Natančnejši pri tem niso bili.

Dodali so, da bodo ta namenska sredstva delno porabili tudi za pridobitev mrež skupinskih in individualnih bivalnih enot za izvedbo deinstitucionalizacije na področju invalidnosti in duševnega zdravja. Kot so navedli, iz teh sredstev že financirajo projekt transformacije posebnega socialno varstvenega zavoda Dom na Krasu, izvedbo organizacijskih sprememb ter uvedbo novega načina delovanja, zgradili naj bi manjše bivalne enote za 4 do 6 ljudi. Od 171 stanovalcev zavoda se jih bo v bivalne enote in stanovanjske skupine v skupnosti preselilo 70. Podoben projekt transformacije pripravljajo tudi za Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. Tu bo od skupaj 175 stanovalcev z institucionalnih na skupnostne storitve prešlo od 60 do 70 stanovalcev.