Iz presežkov hrane zdravi obroki za ogrožene

Humanitarno društvo Hrana za življenje načrtuje socialno kuhinjo na ključ, učenci OŠ Gorje imajo hrano od obrokov na voljo ves dan.

Objavljeno
25. september 2020 08.00
Posodobljeno
25. september 2020 11.13
Dobrih primerov zmanjševanja ostankov hrane je tudi v Sloveniji na pretek, inovativnosti ne manjka, presežkov hrane pa tudi ne. FOTO: Jure Eržen
Dobrih primerov zmanjševanja ostankov hrane je tudi v Sloveniji na pretek, inovativnosti ne manjka, presežkov hrane pa tudi ne. Izbrali smo dva zgleda, prvi je s področja dobrodelnosti, drugi iz šolstva.

V humanitarnem društvu Hrana za življenje, ki je podružnica največje veganske humanitarne organizacije Food for Life Global, združujejo dobrodelnost, porabo presežkov hrane in skrb za zdravo prehranjevanje. Aprila in maja so vzpostavili začasno kuhinjo, kjer so iz doniranih surovin pripravili 2300 obrokov in jih razdelili različnim skupinam socialno ogroženih v Ljubljani (varna hiša Stigma, materinski dom, brezdomci, družine, Zveza prijateljev mladine Moste, ostali, ki jih prosijo za pomoč). Poleg obrokov so delili presežke sadja in zelenjave; razdelili so več kot tono zelenjave. Med epidemijo se je število prejemnikov njihove pomoči podvojilo, je povedal Uroš Colja.

200 obrokov na dan za socialno ogrožene v Ljubljani.
Učenci bi najraje jedli krompirček, dunajski zrezek in pico.
Učitelji lahko ogromno naredijo z zgledom.

 

Dvesto obrokov na dan


Zaradi navodil NIJZ o zaščitnih ukrepih pri ravnanju s hrano šolarjem ne smejo dovoliti, da bi hrano jemali sami.
Na podlagi projekta razdeljevanja obrokov nameravajo v kratkem urediti kuhinjo, v kateri bodo iz presežkov hrane pripravili in razdelili 200 obrokov na dan za socialno ogrožene v Ljubljani. Kuhinja bo »na ključ«, kar pomeni, da jo bodo lahko uporabljali vsi, ki se v Ljubljani ukvarjajo s pripravo in razdeljevanjem obrokov ranljivim skupinam. Naslednji mesec bodo začeli kampanjo zbiranja donacij, povezati si želijo podjetja, ki bi primaknila kaj denarja, pridelovalce in gostince za dobavo presežkov ter prostovoljce za pomoč pri pripravi in deljenju obrokov. Ko se bodo utrdili v Ljubljani, se bodo širili v Maribor, kjer je po mnenju Colje še več ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Hkrati v društvu razvijajo projekt razdeljevanja presežkov hrane iz trgovskih centrov. Podpisali so pogodbo s trgovskim centrom Interspar v nakupovalnem središču Aleja. Presežke svežih živil, ki neprodani ostanejo po koncu delovnika, vsak zvečer delijo na koseški tržnici. Društvo je pridobilo nekaj denarja iz javnega razpisa kmetijskega ministrstva, ki sofinancira nakup tehnične opreme, drugih sredstev nimajo, je povedal Colja. »Opravljamo socialno delo, a od države še nismo dobili prave pomoči.«

Sofinanciranje nakupa tehnične opreme
Maja letos je kmetijsko ministrstvo pripravilo javni razpis za sofinanciranje nakupa tehnične opreme posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane. V vrednosti 50.000 evrov humanitarnim organizacijam in drugim, ki razdeljujejo donirano hrano, omogoča sofinanciranje nakupa hladilnikov in zamrzovalnikov, termo boksov in hladilnih torb za transport, pomivalnih strojev, omar za skladiščenje hrane, pomivalnih korit …. Vsa sredstva iz razpisa so bila razdeljena, v kratkem bodo tudi izplačana.
 

 

Česar ne pojedo takoj, lahko vzamejo pozneje


Čeprav je revizijsko sodišče leta 2018 v poročilu ocenilo, da bi osnovne šole lahko učinkoviteje ravnale s hrano, je med njimi več takšnih, ki skrbno ravnajo s hrano. Ena od teh je Osnovna šola Gorje, ki jo obiskuje 256 učencev, na tej lokaciji je tudi vrtec s 106 otroki. Ravnateljica Mojca Brejc je izpostavila odlično vodjo šolske prehrane in učiteljico Asjo Sodja, ki že več let sistematično skrbi, da na krožnikih otrok ostane čim manj hrane. Lani je z učenci pripravila instalacijo, s katero so nazorno pokazali, koliko hrane v enem letu zavrže povprečni prebivalec Slovenije. Ob letošnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani bo razstava v avli kmetijskega ministrstva.

V šoli tako rekoč vso hrano, ki ostane od malice, zlasti sadje, kruh in mlečne izdelke, razdelijo otrokom v šolskih avlah, mlečne izdelke pa imajo na voljo v jedilnici. Zaradi navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zaščitnih ukrepih pri ravnanju s hrano otrokom ne smejo več dovoliti, da bi hrano jemali sami, je opozorila na težavo ravnateljica. Rešiti jo poskušajo tako, da imajo učenci sadje vse dopoldne na voljo v učilnicah, mlečne izdelke pa bodo lahko jemali iz hladilnika.

Pri zmanjševanju ostankov hrane od kosila si šolski kuhar pomaga z e-asistentom, ki mu omogoča spremljanje, koliko kosil je razdelil in koliko jih še mora. Vseeno pa veliko ostankov, ki jih ni mogoče preprečiti, nastane pri pripravi hrane.

Ostanki hrane so odvisni tudi od jedilnika, je poudarila Mojca Brejc. Učenci bi najraje jedli pomfrit, dunajski zrezek in pico, zato se je treba potruditi, da pojedo tudi zdravo hrano. To, kdo bi moral učence navajati nanjo, je po njenih besedah nedokončana zgodba. Nedvomno je na prvem mestu družina, a tudi šola ima pomembno vlogo, saj imajo nekateri učenci tu vsak dan tri obroke. Učitelji lahko ogromno naredijo z zgledom in osebnim odnosom do odpadne hrane, je sklenila Mojca Brejc.