Taljenje ledu na Grenlandiji se pospešuje in količina vode, ki se steka v ocean, je dosegla nivoje, ki jih najverjetneje ni bilo zadnjih sedem ali osem tisočletij. Ugotovitve, ki so jih znanstveniki izluščili iz ledenih vzorcev, starih do 350 let, kažejo hiter porast v zadnjih dveh desetletjih, navaja znanstvena revija Nature.
Prejšnje študije so kazale rekordno hitro taljenje na nekaterih delih Grenlandije, zadnje analize pa kažejo zgodovinsko hitro taljenje celotnega ledenega pokrova. Rezultati študije kažejo, da je bila stopnja taljenja v zadnjih dveh desetletjih za 33 odstotkov višja od povprečja 20. stoletja in za 50 odstotkov višja od predindustrijskega povprečja.
»Taljenje se ne le povečuje, tudi vse hitrejše je,« je za Nature dejal Luke Trusel z Univerze Rowan v Glassboru v New Jerseyju.
Kot so opisali v znanstveni reviji, je raziskovalna ekipa zvrtala več ledenih vzorcev, dolgih 140 metrov, na Zahodni Grenlandiji v letih 2014 in 2015. Tam sneg, ki se poleti stali, znova zmrzne in ne odteče v ocean. Znanstveniki so primerjali podatke teh vzorcev s starejšimi z istega območja, tem so dodali še satelitske podatke celotne Grenlandije in ocenili taljenje in odtekanje te vode.
Iz analize sklepajo, da so stopnje taljenja po celotni Grenlandiji podobne. Podatke pa so uporabili za ocene, ki segajo daleč v obdobja, ko še niso poznali satelitskih in klimatskih modelov.
Ugotovitve so v skladu z marca objavljeno študijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da se Zahodna Grenlandija tali hitreje kot sploh kdaj v zadnjih 450 letih. »Nova študija podatke dobro razporedi po celotnem pokrovu,« je komentiral klimatolog Erich Osterberg s kolidža Dartmouth v New Hampshiru, ki je bil soavtor marčne študije.
Zadnje analize še kažejo, da se spreminja struktura zgornje plasti ledu. Taljenje in ponovno zmrzovanje vodi v začaran krog, navajajo v reviji Nature, saj svetel sneg zamenjajo temne zaplate, ki vsrkavajo več sončne toplote, kar pripomore k segrevanju. Zaradi tega procesa je led tudi manj porozen, zato še več vode odteče proti oceanu, namesto da bi se stekala v nižje plasti ledu.
Truslova ekipa je tako pokazala, da je odtekanje vode v letu 2012 doseglo najvišjo količino v 350 letih. Okoli 600 gigaton vode je iz ledenikov odteklo v ocean. To je, kot so zapisali pri reviji Nature, dovolj, da bi napolnili 240 milijonov olimpijskih bazenov.
Povprečno se je gladina vode na leto od leta 2005 dvignila za 3,5 milimetra. Taljenje Grenlandije k temu doprinese skoraj 22 odstotkov, številka se bo najverjetneje dvignila, kažejo podatki raziskovalnega programa za svetovno podnebje. Če bi se stalil ves led na Grenlandiji, bi se vodna gladina svetovnih morij dvignila za sedem metrov.