Brez vavčerjev letos gostov ob Dravi ne bi bilo

Če ne bi bilo vavčerjev, bi se turizmu ob Dravi bolj slabo pisalo, ugotovimo iz podatkov turističnih zavodov v Mariboru in Ptuju. Obe mesti sta v prejšnjih letih imeli kar 80 odstotkov gostov iz tujine in 20 odstotkov domačih; letos se je razmerje obrnilo. V manjše kraje ob Dravi, kjer stavijo na kolesarje in pohodnike, pa nasploh prihajajo le gostje z vavčerji.

Biti turist v mestu ob Dravi – bodisi v drugem največjem mestu Slovenije, v Mariboru, bodisi na Ptuju, ki je najstarejše mesto na Slovenskem –, je te dni ekskluziva.
 

Vavčerji omogočajo na Ptuju štiri prenočitve

»Ker smo dobili vavčerje, da bi pomagali domačemu turizmu, smo se odločili iti na manj obiskane turistične destinacije. Nastanili smo se v starem mestnem jedru Ptuja, ki je zanimivo za pogledati, hkrati pa odlično izhodišče za spoznavanje Slovenskih goric in Haloz, ki jih Ljubljančani razmeroma slabo poznamo. Kamorkoli smo prišli, povsod smo bili sami – ni bilo turistov pa tudi domačinov ne, le restavracije, kjer smo jedli, so bile polne. Poleg Ptuja smo si ogledali Veliko Nedeljo, Ormož, Jeruzalem, Ljutomer, v Halozah pa Borl, Ptujsko goro, muzej na prostem in grad Strmol v Rogatcu. Za kopanje v ptujskih Termah se nismo odločili, ker je tam gneča. Nameravali smo kolesariti, saj si lahko na Ptuju brezplačno izposodiš kolo, a je bilo slabo vreme,« je povedala Boža Martinčič Pustovrh iz Ljubljane.

Vavčerji tričlanske družine bi zadostovali za štiri prenočitve v hotelu na Ptuju, izkoristili so tri nočitve.

Na Ptuju manj nočitev kot lani

Tako kot ta ljubljanska družina prenočuje te dni na Ptuju vsak dan okoli 700 gostov, kar pomeni, da so turistične zmogljivosti za prenočevanje izkoriščene 70-odstotno; to je 20-odstotni upad nočitev glede na lani, je pojasnila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Turistično-informativnega centra na Ptuju. Turisti so večinoma domači, tujcev je petina. »Turisti z vavčerji generirajo večino letošnjih nočitev,« je povedala sogovornica. Ptuj je uveljavljeno zdraviliško mesto, turisti so v večini nastanjeni v termah.

V celoti pa beležijo na Ptuju kar 75-odstotni upad gostov. Prejšnja leta so namreč prevladovali enodnevni obiskovalci, ki so prihajali na Ptuj kot organizirani izletniki z avtobusi, teh zdaj ni.



Prav tako ni tujih tranzitnih gostov, ki so prišli na dolgi poti v mesto ob Dravi prespat in si ga na hitro ogledat. In posledica?

»Na letni ravni pričakujemo do 90 tisoč manj nočitev kot leta 2019,« napoveduje direktorica ptujskega TIC. Lani so zabeležili rekordnih 313.336 nočitev, leto prej 146.677.
 

Malo porabljenih vavčerjev v mestih

V Mariboru in na Pohorju je turistov v teh dneh več kot na Ptuju, saj imajo tudi večje zmogljivosti. Po uradnih podatkih je bilo domačih in tujih gostov junija 12.518, za julij pa ocenjujejo, da jih je prišlo približno desetina več.

A je upad nočitev glede na lani večji kot na Ptuju: junija letos je bilo kar 74 odstotkov nočitev manj kot junija lani, julija pa 66 odstotkov manj kot julija lani.

V Mariboru imajo več tujih gostov kot na Ptuju. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor-Pohorje prihajajo ob Slovencih, ki uporabijo vavčerje, še gostje iz Nemčije in Češke. A gostov iz Slovenije ni več, pač pa jih je polovico manj kot lani.
 

V Mariboru polovični upad nočitev

»Koriščenje vavčerjev je v skladu s pričakovanji in napovedmi strokovnjakov, da mesta ne bodo prioritetna izbira domačih turistov. S to težavo se soočajo vsa evropska mesta. Maribor žal ni izjema, a dodajam podatek, da je v okviru statistike evropskih mest (Tourmis) za obdobje med januarjem in majem Maribor med manj prizadetimi mesti. V tem obdobju smo zabeležili 52 odstotkov manj nočitev kot v enakem obdobju lani in 60 odstotkov manj prihodov gostov,« je povedala Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Turisti v Mariboru najraje obiščejo najstarejšo trto na svetu in Hišo stare trte, ki je lani zabeležila kar 56.500 gostov.

»V komunikaciji s ponudniki v 21 okoliških občinah ugotavljamo, da je tam stanje boljše kot v mestu. Turisti z vavčerji obiskujejo predvsem turistične kmetije, glampinge in kampe. V mestu jih pričakujemo več jeseni,« je povedala direktorica.
 

Ob Dravi kolesarji in pohodniki

Toda v turističnem centru v Dravogradu izvemo, da je zunaj Maribora in Ptuja prenočitvenih zmogljivosti ob Dravi, kjer nudijo tudi zajtrk, kar je pogoj za koriščenje vavčerjev, razmeroma malo. Več in bolje obiskane so na Pohorju.

Po tem, ko so lani jeseni zaprli hotel v Dravogradu, se je povečalo zanimanje za baročni dvorec Bukovje v bližini.

»Julija smo imeli 40 nočitev, za avgust imamo 20 rezervacij. Prenočit pridejo z vavčerji v glavnem kolesarji in pohodniki, še 20 do 30 obiskovalcev pa si pride vsak dan ogledat dvorec,« je povedal Žare Tomšič, upravitelj dvorca.

Mimo dvorca peljeta kar dve kolesarski poti – obdravska in steza proti Mislinji. Škoda je, da ni kolesarska pot speljana ob celotni Dravi do Maribora in Ptuja, kakor je bilo načrtovano.
 

Kolesarska steza ob Dravi s prekinitvami

Drava kot priložnost je bil lep projekt, ki pa žal zaradi prekinitev kolesarske steze ni zaživel, meni druga sogovornica, ki ne želi biti imenovana. Pravi, da bi se lahko zgledovali po Avstriji, kjer »zakoni niso tako zahtevni«.

Ob Dravi je letos manj turistov kot prejšnja leta tudi zato, ker so odpovedani vsi enodnevni dogodki, kot je na primer Vuzeniška noč. Manj je tudi tujih kolesarjev, ki so v času pred epidemijo radi prikolesarili čez avstrijsko mejo v Slovenijo.