Maribor z vsemi svojimi fintami

»Naš Maribor je še zmeraj tu, skoraj natanko takšen, kot smo ga pustili lani. Nekoliko okrušen in robat, s specifikami in lokalnimi 'fintami',« so v Rajzefibru, programu društva Hiša!, nagovorili vse tiste, ki so hrepeneli po pomladnih sprehodih po mestu, a so jih morali zaradi epidemije kvečjemu izvesti sami. Letos je zato tisti pravi Festival sprehodov izjemoma jeseni, trajal bo do konca tega tedna, danes se preveša v drugo polovico.



Pobreško pokopališče, Lov na vinsko zgodbo, Lov na električno zgodbo, Po čevljarčkovih stopinjah, Špancir po parku, Šimftura, Maribor skozi oči joge in Ritem stavb so imena sprehodov, ki se bodo zvrstili danes. Za vse tiste, ki jim sprehajanje v pravem pomenu besede ne zadostuje – ali nemara celo ne ustreza –, bodo zvečer v Salonu uporabnih umetnosti sprehajali še misli, in to po Pohorju in Kozjaku.
 

»Bolj kot ga imamo radi, bolj ga šimfamo«

Kaj je najbolj priljubljeno, na spletnem zavihku Festival sprehodov takoj izda pripis Prijave zaprte. Danes je to, denimo, opoldanska Šimftura, ki jo vodi Vid Kmetič, lokalni vseved, strasten zbiralec spominov in zgodb, zgodovinar samouk ter avtor knjige Mi, otroci socializma z našega dvorišča, vsebina pa se razkriva že iz samega imena sprehoda. A poleg tistega, kar je vsem znano kot kritiziranje in obrekovanje, je v Mariboru tudi izraz popolne predanosti in ljubezni do svojega mesta, kakor pravijo snovalci sprehodov, z drugimi besedami: »Bolj kot ga imamo radi, bolj ga šimfamo.«

Vsem morebitnim sprehajalcem prišlekom v poduk naj bo le opozorilo, da lahko svoje mesto šimfajo le Mariborčani, drugim je to izrecno prepovedano. Tisti, ki jim je to vendarle dovoljeno, bodo pod Kmetičevim vodstvom izdatno šimfali ob vseh točkah, ki kličejo po takšnem početju, in jih obdelali na svoj, »mariborski način«.



Po treh letih, kolikor pripravljajo Festival sprehodov, se je glas o njih že raznesel po drugih krajih na Štajerskem, goste pa imajo tudi iz Ljubljane, je povedala Mateja Meh iz ekipe Rajzefibra, programa društva Hiša!, ki je prepoznavno po projektu Živa dvorišča. V društvu so spoznali, da je Maribor poln zgodb, urbanih legend in ljudi, ki jih niti domačini ne poznajo. Čeprav so že imena sprehodov zgovorna, se velikokrat tudi za njimi skrivajo dodatne (pikantne) podrobnosti, ki razkrivajo, kje so bile nekoč javne hiše ali kje sta se med bivanjem v mestu mudila izumitelj Nikola Tesla in slikarka Ivana Kobilca.


 

Tudi samostojni sprehodi

Šimfture, ki jih poleg Kmetiča vodi tudi novinar Večera Rok Kajzer, trajajo poldrugo uro, najdaljši sprehodi so po besedah sogovornice dolgi do tri ure (denimo Maribor skozi oči joge) oziroma po meri sprehajalcev; na nekatere se lahko namreč odpravijo kar sami. Med njimi so sprehodi po pobreškem pokopališču, za kar si lahko snamejo mobilno aplikacijo ARtour, paket z navodili pa dobijo, denimo, za lova na vinsko in električno zgodbo.

Prvi festival pred tremi leti je trajal tri dni, lanski šest, letošnji je že desetdnevni. Vsega skupaj so tokrat pripravili 54 sprehodov, večinoma so enaki, kot bi jih izvedli marca, če jih ne bi ustavila epidemija novega koronavirusa. A ji to kljub vsemu, pravi Mateja Meh, ni povsem uspelo. Ker nobeden od članov ekipe ni sposoben samo mirovati, so pripravili virtualne sprehode in sprehajalce povabili, da jim pošljejo svoje zgodbe.
 

Vodniki iz vseh kotičkov Maribora

V času Festivala sprehodov izvedejo štiri ture ali pet na dan, vodijo jih ljudje, nabrani iz vseh kotičkov Maribora, med njimi so tako ljubitelji mesta in strastni pripovedovalci kot turistični vodniki ter predstavniki ustanov, denimo umetnostne galerije, pokrajinskega muzeja, muzeja narodne osvoboditve, tamkajšnje enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, kreativnega inštituta, lutkovnega gledališča, Zavoda 13, Botaničnega vrta Univerze v Mariboru … Ob vsej tej beri imajo v društvu vselej odprta vrata za morebitne nove sodelavce in njihove zgodbe ter predloge, zanje pripravljajo tudi izobraževanja.



Ko se festival konča (v tem času so ture brezplačne, čeprav se prostovoljnih prispevkov ne branijo in jih zbirajo v okviru Adrifunda), se sprehodi nadaljujejo, v spremstvu Rajzefibrovih vodnikov vsako soboto in nedeljo ali po dogovoru. Izvedejo jih menda tudi, če je prijavljen en sam sprehajalec, udeležba stane deset evrov za odraslega in pet za otroke do šest let.