Kaj nam fontanomanija pove o naši kulturi pitja

Fontane vin, ki vznikajo po Sloveniji – zdaj imamo že tri, vsaj še tri pa so v pripravi –, se razlikujejo od nekaterih drugih po Evropi.

V italijanskem mestu Abruzzo se popotniki brezplačno odžejajo z rdečim vinom, ki 24 ur na dan 365 dni v letu teče iz vinarjeve pipe.

Romarji, ki pešačijo po Jakobovi poti skozi Španijo, lahko na enak način – brezplačno – prislonijo školjko, ki jo nosijo s seboj, k pipi vina v samostanu Irache in natočijo nekaj kapljic vina.

Idejo neusahljivega vrelca moči in energije so slovenski ponudniki skomercializirali in ji s tem odvzeli mističnost, namesto na ekskluzivnost stavijo na množičnost. Na NIJZ opozarjajo, da se s fontanami povečuje dostopnost do alkohola, kar povečuje tveganje za zdravje.
 

Fontana v Žalcu privabila že 600 tisoč obiskovalcev

Prva tovrstna fontana v Sloveniji sicer ni bila vinska, pač pa fontana piva v Žalcu. Po navdihu tamkajšnjega župana Janka Kosa je bila zgrajena pred štirimi leti v obliki vodnjaka. Žalec si je z Zelenim zlatom, kot so fontano poimenovali, pomembno izboljšal svojo prepoznavnost na turističnem zemljevidu Slovenije. Kot je povedal Boštjan Štrajhar, direktor zavoda za kulturo, šport in turizem, ki upravlja fontano, so prodali že dvestotisoči vrček za degustacijo.



Pivopivec, ki vrček za osem evrov kupi, nato pa lahko z njim pokusi šest različnih piv, vsakega po deciliter, praviloma ne pride sam. Sogovorec ocenjuje, da je fontana privabila že 600.000 obiskovalcev. »Ne gre za popivanje, pač pa za degustacijo. Vsak mesec štiri piva zamenjamo, legendarni Kukec in zeleno konopljino vino pa ostaneta. Točimo le piva, ki so varjena s slovenskim hmeljem,« je povedal. Letos se je zaradi novega koronavirusa obisk zmanjšal za polovico. Izletniških avtobusov, ki so dovažali goste, skorajda ni, tujcev je komaj za vzorec.
 

Čipirani kozarci

Po vzoru fontane piva so zrasle še tri vinske. Prva pred dvema letoma v Marezigah pri Kopru, druga lani v Vodolah pri Mariboru, tretja pa je Šmarješki izvir, ki je bila odprta v občini Šmarješke toplice prejšnji mesec. Medtem ko gre v Marezigah in Vodolah za povsem zasebno iniciativo in kapital, je dala denar za fontano v Žalcu občina, v Šmarjeških toplicah pa občina in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Fontane so urejene podobno. Največ pip – deset – imajo v Vodolah: osem za vrhunska buteljčna vina domačih vinarjev iz Vodol, dve za sok. Prodajajo čipirane kozarce, v katere si obiskovalec v določenem časovnem oknu sam natoči šest izbranih vin, vsakega po pol decilitra. Kozarec odnese lahko domov za spomin. Zraven vina je mogoče povsod tudi pomalicati.

Vsaka fontana ima kakšno posebnost. V Marezigah, kamor goste iz Kopra, Izole, Pirana in Ankarana dovaža starodobni avtobus, bodo ta konec tedna ob praznovanju dveletnice delovanja dali v uporabo še en takšen avtobus, ki bo potoval po vsej Sloveniji. V njem bo nameščen avtomat za točenje vina. Obisk imajo že zdaj zelo dober.

Fontane uspevajo kljub koroni

»Prvo leto so vozile goste k nam ladje za križarjenje. Prodali smo približno 21.000 kozarcev. Teh ladij zaradi epidemije letos ni, nadomestili so jih domači gosti, tako da bomo tudi letos prodali okoli 20.000 kozarcev,« je povedal lastnik fontane Alen Babič. Povprašamo ga po navadah vinopivcev pri njih. »To je kulturna zadeva. V dveh letih – odprti smo vseh 365 dni – nismo imeli nikakršnega incidenta.«

Tudi Bogdan Mak s posestva Sončni raj v Vodolah pri Mariboru je povedal podobno: »Spodbujamo kulturo pitja vina, ne opijanja.« V nasprotju z Marezigami na Primorskem, ki je najbolj turistična regija v Sloveniji, na Štajerskem ni toliko turizma. Čeprav so imeli v Vodolah najavljenih letos 25 avtobusov z domačimi obiskovalci, jih zaradi epidemije ni bilo. A je Mak kljub temu zadovoljen: do konca leta bo 10.000 prodanih kozarcev. Zanimanje je torej veliko, sogovorec pa vidi največji pomeni fontan v povezovanju lokalnih vinarjev in v sodelovanju slovenskih fontan.



»Konkurenca je dobra, a če bo fontan preveč, bodo izgubile čar,« pa pravi Alen Babič. Poleg obstoječih štirih se pripravljajo na zagon fontan menda še v Brežicah, Krškem in Lendavi.

Dolgoročna škoda za vinski turizem

Dr. Aleš Gačnik, predavatelj z Univerze na Primorskem in strokovnjak za vinski turizem, meni, da je ​fontanomanija v Sloveniji odgovor na krizo prodaje mladih vin, kar se še kako kaže prav v časih epidemije.

»Kleti so še polne mladih vin, pred vrati pa je že nova trgatev. Razmah fontan je povezan tudi s krizo vinsko-turističnih cest, ki so imele podoben namen kot zdaj fontane: povezati lokalne pridelovalce v enovito vinsko turistično zgodbo. Razvoj fontan pomeni zasuk nazaj v dosedanjih prizadevanjih razvoja vinskega in gastronomskega turizma v Sloveniji. Če si želi biti Slovenija butična, kakovostna mednarodno prepoznavna vinska turistična destinacija, fontane k temu ne bodo doprinesle, saj gre za svojevrstna folkloristična pretiravanja, ki nas vodijo k množičnemu turizmu. Morda so zanimive za nezahtevne vinske pivce ali za mlade, ki šele vstopajo v svet kulture pitja vina. A pravi vinoljub zagotovo ne bo degustiral vina v fontani,« poudarja Gačnik.

​Najlepše doživetje je, kot dodaja strokovnjak, piti vino tam, kjer nastaja: v vinski kleti pri vinarju. »Nekateri turistični kolegi in vinarji so izjemno ostro proti fontanam, saj nagovarjajo segment ljudi, ki ni ključen za razvoj vinskega turizma. Če gre pri fontani za zasebno podjetniško iniciativo, je to seveda legitimno, če pa bodo te postale prioriteta občinskih razvojnih politik, bo to za kakovostni razvoj in prepoznavnost vinskega turizma na Slovenskem dolgoročno škodljivo.«
 

Tveganje za zdravje

Kaj pa pomen fontan za zdravje? Psihologinja dr. Maja Roškar, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje proučuje pivske navade na Slovenskem, opozarja, da vsako pitje alkohola pomeni tveganje: »Vsaj dve smrti na dan imamo zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu. Vemo, da je omejevanje dostopnosti med najbolj učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje porabe alkoholnih pijač in škode zaradi alkohola. V Sloveniji je dostopnost do alkoholnih pijač že zdaj velika, fontane jo še povečujejo.«
Sogovornica spomni, da je Evropa regija, v kateri se popije največ alkohola, Slovenija pa je po porabi alkoholnih pijač nad povprečjem Evropske unije.