Današnji dan kot vzmet za lepšo prihodnost

Pred današnjo slovesnostjo ob podpisu memoranduma za začetek vračanja Narodnega doma, simbola slovenske navzočnosti v Trstu, ki bo po stotih letih od fašističnega požiga postopno spet prešel v slovensko last, se vrstijo pozivi slovensko-italijanske civilne družbe o pomenu medkulturnega dialoga. V Trst prihajata predsednika Slovenije in Italije s plejado ministrov, ki se bosta poklonila žrtvam obeh narodov v Bazovici in vročila najvišji državni odlikovanji tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju.

Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella sta botra današnjega memoranduma za vrnitev Narodnega doma v slovenske roke. Požig te neoklasicistične palače Maksa Fabianija, ki se je zgodil 13. julija 1920, je vodil v temačno četrtstoletno trpljenje Slovencev pod fašizmom.
 

Uradnemu delu sledi – objem

Visoki politični obisk vključuje tudi poklon obeh predsednikov pred spomenikoma bazoviškim junakom, ki so se kot prvi antifašisti uprli poitalijančenju in tedanjemu režimu, ter žrtvam fojb in eksodusa, kar predstavlja obeležje pri bazoviški fojbi. V uradu slovenskega predsednika Pahorja so poudarili, da gre pri poklonu žrtvam obeh narodov za visoko civilizacijsko gesto, zazrto v prihodnost, o čemer priča tudi odlikovanje Borisa Pahorja, ki je bil kot sedemletni deček priča požigu Narodnega doma in je vse življenje posvetil opozarjanju na grozote človeštva v 20. stoletju in ohranjanju spomina nanje.



Tržaško srečanje obeh državnikov bo večinoma potekalo daleč od oči javnosti, kar je predvsem posledica zaščitnih ukrepov zaradi pandemije covida-19. Ta je tudi razlog, da Slovenci v Italiji letošnje stote obletnice požiga ne bodo mogli zaznamovati tako, kot so načrtovali. Kljub temu nameravajo v popoldanskem neuradnem delu položiti vence pred palačo Narodnega doma in okoli nje skleniti živ obroč – kot objem simbola ponosa in trpljenja svoje skupnosti. Stavba, v kateri zdaj domuje tržaška univerza, bo v slovenske roke sicer prešla v obdobju petih do desetih let, saj naj bi toliko časa potrebovali za selitev in prenovo.
 

Poziv k medkulturnemu dialogu

»Naš poziv je predvsem usmerjen k nujnosti sprejema poročila mešane skupine zgodovinarjev, česar Italija še vedno ni storila. To mora postati osnova za skupno razumevanje zgodovine 20. stoletja na mejnem območju,« meni zgodovinarka Marta Verginella, sopodpisnica enega od odprtih pisem obema predsednikoma. V njem so pobudniki še zapisali, da se zavzemajo, da bi diplomatska gesta obeh predsednikov postala vzmet za skupno lepšo prihodnost.

Verginella pojasni, da bi moral biti Narodni dom izložba slovenskega delovanja v Trstu, ki pa bi nagovarjala tudi širšo multikulturno skupnost. Na to so prav tako opozorili številni tržaški intelektualci različnih narodnosti, ki so se v svojem pozivu predsednikoma zavzeli, da bi v palači nekoč domoval tudi muzej – ta bi prikazoval slovansko zgodovino mesta.

»Sodeč po pisanju najpomembnejših italijanskih časnikov, je zaznati naklonjenost vrnitvi Narodnega doma Slovencem in poudarek, da se je vzpon fašizma začel z njegovim požigom,« pravi sogovornica. Kako pa bo odmeval Pahorjev obisk bazoviške fojbe – ali bo morda razumljen kot potrditev zmanipulirane zgodovine, ki jo predstavlja italijanska politika v zadnjih letih –, se bo po njenih besedah tudi kmalu pokazalo.