Poklon prvim antifašistom

Bazoviški junaki devetdeset let od usmrtitve še vedno veljajo za teroriste.

Objavljeno
06. september 2020 23.19
Posodobljeno
06. september 2020 23.21
Na častni straži pred spomenikom so bili skavti in taborniki.
Foto Stanko Gruden/STA
 »Večkrat sem se vprašal, zakaj morajo bazoviški junaki ostati za veke vekov teroristi in zločinci,« je na včerajšnji sloves­nosti ob 90. obletnici usmrtitve bazoviških junakov pred italijanskim fašističnim sodiščem po­udaril tržaški odvetnik in politik Peter Močnik.

Močnik, ki je bil eden od slavnost­nih govornikov na prireditvi, je dejal, da je zgodovina polna primerov, ko so se posamezniki z nasiljem uprli državi, v kateri so živeli, saj so menili, da je ta država do njihovega naroda nasilna. Navsezadnje je italijanski narodni heroj Guglielmo Oberdan izvedel sicer neuspešen atentat na takratnega avstrijskega cesarja.

»Po mojem se je preganjanje Slovencev v Trstu začelo s požigom Narodnega doma. Sledil je kulturni genocid slovenskega in hrvaškega prebivalstva, s sto tisoč izseljenci. Proti temu pa je nastal legitimen odpor,« je pojasnil Močnik. Prepričan je, da bi morali odločitev nekdanjega fašističnega sodišča, ki je obsodilo tri mlade Slovence in enega Hrvata, izničiti. Korak v to smer je bila gesta italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, ki se je 13. julija, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma in podpisu dogovora o njegovem vračilu v slovenske roke, poklonil pri spomeniku bazoviškim junakom. Včerajšnje prireditve se je udeležil tudi italijanski župan Roberto Dipiazza.

image
Milan Pahor že več desetletij skrbi za ohranjanje spomina na bazoviške junake in njihov upor proti fašizmu. Foto Jure Eržen


Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, treh tržaških Slovencev in Hrvata, ki so se uprli italijanski raznarodovalni politiki, je oblast razkrila po bombnem napadu na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa, kjer je bil ubit eden od novinarjev. Obsojeni so bili na tako imenovanem prvem tržaškem procesu in ustreljeni na gmajni pri Bazovici ob zori 6. septembra 1930. Veljajo za prve antifašiste v Evropi.

»Uboj novinarja ni bil nameren, atentat so izvedli v nočnih urah in niso pričakovali, da bo kdo še tam. Šlo pa je za časopis, ki je širil močno protislovensko propagando,« je pojasnil Močnik. Sam sodeluje tudi z Odborom za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ki si prizadeva, da bazoviški junaki v zgodovini ne bi obveljali za teroriste. »Postopek izničitve sodbe ni preprost in je tudi tvegan, zato se želimo dobro pripraviti. Zavedamo pa se, da bo pot dolga,« je povedal predsednik odbora Milan Pahor, ki že več desetletij skrbi za ohranjanje spomina na bazoviške junake in njihov upor proti fašizmu. Pred dnevi je izšla tudi njegova knjiga Tajna organizacija Borba, v kateri opisuje dogajanje pred 90 leti.

Pahor in Milanović položila venec na Rabu
Sedeminsedemdeset let po osvoboditvi koncentracijskega taborišča na Rabu sta predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović, položila venec k spomeniku žrtvam italijanskega fašističnega nasilja in se tako prvič skupaj poklonila spominu na žrtve taborišča Kampor. Kakor je na twitterju zapisal Pahor, to dejanje »simbolizira pomen prijateljstva in skupnega zavedanja o potrebi po ohranjanju spomina, ki naj bo tudi opomin«.