Tiskane izdaje
Prizadevanja za rehabilitacijo
Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, treh tržaških Slovencev in Hrvata, ki so se uprli italijanski raznarodovalni politiki, je italijanska oblast razkrila po bombnem napadu na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa, kjer je bil eden od novinarjev ubit. Obsojeni so bili na prvem tržaškem procesu in ustreljeni na gmajni pri Bazovici, 6. septembra 1930. »Uboj novinarja ni bil nameren, atentat so izvedli v nočnih urah in niso pričakovali, da bo kdo še tam. Šlo pa je za časopis, ki je širil močno protislovensko propagando,« je pojasnil tržaški odvetnik in politik Peter Močnik, ki bo na nedeljski prireditvi slavnostni govornik.
Močnik sodeluje tudi z Odborom za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ki si prizadeva, da bazoviški junaki v zgodovini ne bi obveljali za teroriste. »Postopek izničitve sodbe ni preprost in je tudi tvegan, zato se želimo na to dobro pripraviti. Prevladala pa je odločitev, da morajo pravni postopek začeti sorodniki,« meni Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov. Pahor že več desetletij skrbi za ohranjanje spomina na bazoviške junake in njihov upor proti fašizmu. Pred dnevi je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta izdalo njegovo knjigo Tajna organizacija Borba, v kateri opisuje dogajanje izpred 90 let.
Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so se uprli italijanski raznarodovalni politiki, je italijanska oblast razkrila po bombnem napadu na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa. FOTO: Jure Eržen/Delo
Recital mladih skoraj ob zori
Program se bo začel z recitalom mladih ob spomeniku v Bazovici, ob 6.43, točno ob uri, ko so bili bazoviški junaki pred 90 leti ustreljeni. Sledila bo spominska svečanost na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu, kjer so pokopani, nato pa bo organiziran pohod, ki ga bodo sklenili v Bazovici ob 15. uri, ko se bo začela osrednja slovesnost. Te se bo udeležil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, medtem ko je predsednik republike Borut Pahor danes obiskal spominsko obeležitev v Kranju, kjer so tržaškim junakom po usmrtitvi prvi postavili spomenik, že leta 1930, in ta velja za prvi antifašistični spomenik na svetu. Na slovesnosti bosta spregovorila tudi predsednik tržaškega inštituta za odporniško gibanje Mauro Gialuz in nečakinja Ferda Bidovca Marija Bidovec.
Prvič tudi tržaški župan
»90-letnica usmrtitve bazoviških junakov je za slovensko narodno skupnost v Italiji zelo pomemben dogodek, pri njej sodelujemo predstavniki obeh krovnih manjšinskih organizacij in skupnosti nasploh,« pravi Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, prav tako krovne organizacije slovenske manjšine. Dodaten pečat bo slovesnosti letos dal tudi obisk tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki bo sledil koraku, ki ga je storil že italijanski predsednik Sergio Mattarella.
Ta je julija, ob stoletnici požiga Narodnega doma, simbola slovenske prisotnosti v Trstu, skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem prisostvoval dogovoru o nameri glede vrnitve te palače v slovenske roke in se ob tej priložnosti poklonil spomeniku bazoviškim junakom (kakor je ob tej priložnosti tudi Pahor obiskal bazoviško fojbo, ki simbolizira trpljenje italijanskega prebivalstva pod nekdanjo Jugoslavijo). Walter Bandelj si obeta, da bodo ti postopni koraki, ki naj bi vodili do sprave med obema sosednjima narodoma, v prihodnosti privedli tudi do rehabilitacije bazoviških žrtev, ki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste.
