Koliko regresa še lahko prenesemo

Ljubljana – Medtem ko je Levica pripravila alternativni predlog razbremenitve regresa vseh zaposlenih, s katerim ne bi sledili vladnemu predlogu in bi tistim, ki imajo več od povprečne plače, odtegovali dohodnino in prispevke od regresa, so se predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade začeli konkretno pogajati o tem, koliko naj znaša regres za uslužbence, pa tudi o obračunavanju stroškov prevoza na delo. Pri obojem so še precej daleč od uskladitve stališč.

Zastopniki zaposlenih in vlada so letošnja pogajanja začeli z zahtevo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj, naj vsem javnim uslužbencem izplačajo višji regres. Svojo prvotno zahtevo so, skupaj z drugo pogajalsko skupino Jakoba Počivavška, danes nekoliko omilili – tisti z minimalno plačo, ki so uvrščeni do 18. plačnega razreda in jih je okoli 7500, naj dobijo 1200 evrov regresa, uslužbenci med 19. in 26. plačnim razredom 1150 evrov, vsi ostali pa tisoč evrov. »Vztrajali bomo pri višjem regresu, ker ekonomska situacija to prenese,« je poudaril Branimir Štrukelj. Vladna stran se bo do tega opredelila prihodnjo sredo, ko bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo, v izhodišču pa predlaga za vse regres v višini minimalne plače, ki zdaj znaša 886,63 evra.

Če bo parlament potrdil predloge ministrstev za finance in za delo, da bi bil ta prihodek do višine povprečne plače razbremenjen tako dohodnine kot plačila prispevkov za socialno varnost, bo to pomenilo, da bo bruto nakazilo tudi neto znesek, torej bi javni uslužbenci na transakcijske račune prejeli 886,63 evra neto. Je pa državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec ocenila, da znaša sindikalna zahteva 38 milijonov evrov več izdatkov za državni proračun.
 

Vlada po istih vatlih, sindikati ne bi vzeli nikomur

Na različnih bregovih pa so predstavniki vlade in sindikatov pri vprašanju ureditve stroškov prevoza na delo in z dela. Delodajalec bi spremenil precej zapleteni model obračunavanja, ki uslužbence pogosto postavlja v neenak položaj tako, da bi bilo edino merilo za obračun razdalja med bivališčem in delovnim mestom. Torej bi vsi dobivali kilometrino, ki zdaj znaša osem odstotkov cene enega litra 95-oktanskega bencina za kilometer, po novem pa bi bila devet odstotkov. Pri tem pa bi vlada ohranila sedanjo maso sredstev za povračila prevoza, približno 133 milijonov evrov na leto.

Vladni predstavniki priznavajo, da bi tako nekateri dobili več, drugi pa manj. To pa ni sprejemljivo za sindikate, ki na to vprašanje gledajo drugače ali, kot se je izrazil Štrukelj, vlada gleda na celotne stroške, sindikati pa na učinek sprememb za posameznika, ob tem pa posebej izpostavljajo, da bi izgubili tisti z nizkimi plačami, ki se vozijo z mesečnimi vozovnicami. Ne strinjajo se s tem, da bi se komu znižali prejemki, in bi obdržali oba načina obračunavanja, sporna pa se jim zdi še višina kilometrine. Jakob Počivavšek je za naslednje srečanje napovedal, da bodo pripravili svoj protipredlog. Da gre za konceptualna razhajanja, priznava tudi Mojca Ramšak Pešec.


 

Levica ne bi razbremenila vseh

Zunajkoalicijska partnerica vlade Levica pa se ne strinja s predlogom ministrstev za finance in za delo, s katerimi bi regres do višine povprečne plače povsem razbremenili dohodnine in plačila prispevkov. »Čeprav vlada predlog razbremenitve regresa predstavlja pod geslom razbremenitve srednjega razreda, ta ponovno najbolj koristi enemu odstotku najbolje plačanih,« so prepričani v Levici, kjer so pripravili svoj alternativni predlog. Po njem bi bil dohodnine in prispevkov oproščen le regres, ki ga prejemajo zavezanci z letnim dohodkom do 20.400 evrov, drugi pa bi v štirih stopnjah od tega odvajali obe dajatvi.