Sindikati bi višji regres v javnem sektorju

Ljubljana – Sindikati javnega sektorja in vladna pogajalska skupina bodo spet sedli za pogajalsko mizo – prva tema bodo zahteve predstavnikov zaposlenih po višjem regresu za uslužbence. Med vprašanji, ki se bodo kmalu znašle na dnevnem redu, je tudi nova ureditev povračil stroškov prevoza na delo in z dela.

Po veljavnih predpisih so javni uslužbenci letos upravičeni do regresa za letni dopust v višini minimalne plače. Ta je zdaj 886,63 evra bruto. Ker vlada načrtuje, da bo regres že letos povsem razbremenjen prispevkov in dohodnine, to pomeni tudi neto znesek, ki naj bi ga zaposleni prejeli na transakcijske račune. Tudi lani je bil določen regres v višini minimalne plače, sindikati pa so dosegli, da so vsi, ki prejemajo minimalno plačo ali celo manj, dobili 1050 evrov regresa.

»Zaradi dobre finančne kondicije države letos zahtevamo več,« je dejal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki je vladni pogajalski skupini predlagala zvišanje regresa za letos. Tistim, ki prejemajo manj od minimalna plače in so uvrščeni do 18. plačnega razreda, bi dali 1300 evrov, uslužbencem med 19. in 26. plačnim razredom (1174 evrov bruto) bi namenili 1200 evrov, vsem drugim pa tisoč evrov.



»Menimo, da morajo tisti z najnižjimi plačami prejeti najvišji regres. Sledimo logiki, da se s tem vsaj delno kompenzirajo nizki dohodki,« je pojasnil Štrukelj in dodal, da ima opredelitev regresa zdaj zanje prednost pred drugimi vprašanji, ki jih je še treba rešiti.

Konkretnega izračuna, koliko naj bi državno blagajno stal njihov predlog, še nimajo, je pa Štrukelj prepričan, da »ne gre za smrtonosno visoka sredstva«.



Druga pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, ne nasprotuje predlogu KSJS. »Hkrati smo opozorili, bi bilo treba po našem mnenju rešiti problematiko tistih, ki so pod minimalno plačo, da bi vsaj v prihodnje zmanjšali potrebo po tem, da bi bila pravica do regresa odvisna od višine plače. Prav bi bilo, da bi bila enako urejena za vse javne uslužbence,« je komentiral Počivavšek.


 

Povračilo za vse po istih vatlih

Vlada se bo predvidoma na naslednji seji opredelila do sindikalnih zahtev po zvišanju regresa za javne uslužbence in podelila mandat pogajalski skupini, že včeraj pa je določila izhodišča za pogajanja o spremembi ureditve povračil stroškov prevoza na delo in z dela. Praksa kaže, da veljavni aneks h kolektivni pogodbi, ki določa, da se primarno povrnejo stroški javnega prevoza in se šele, če ta ni mogoč, povrne kilometrina, povzroča številne težave, predvsem pa postavlja javne uslužbence v neenak položaj, tudi zato, ker nastali stroški niso relevantni. Na to je opozorila tudi komisija za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.

Najbolj plastično problem sedanje ureditve ponazarja primer, s katerim se je leta 2013 ukvarjal urad varuha človekovih pravic. Nanj se je obrnil pobudnik, ki se dnevno vozi na delo iz Tržiča na Jesenice in nazaj. Ker dela v dveh izmenah, nima možnosti javnega prevoza, zato dobi povrnjeno kilometrino v višini okoli 160 evrov za dvajset delovnih dni.
 

Razlike v zneskih povračila stroškov prevoza

Njegov sodelavec, ki se na delo vozi iz istega kraja, dela pa v delovnem času, ko je mogoč javni prevoz, dobi povračilo v višini stroškov javnega prevoza – avtobusa v višini okoli 300 evrov. Razlika v znesku povračila stroškov prevoza za dva javna uslužbenca, ki se vozita na delo v isti državni organ iz istega kraja, je torej okoli 140 evrov na mesec, odvisna pa je le od delovnega časa in voznega reda javnega prometa, na kar posamezni uslužbenec nima možnosti vplivanja.

Pri razdaljah nad sto kilometrov so na boljšem tisti, ki lahko uveljavljajo kilometrino in dobijo precej več kot tisti, ki živijo na enaki razdalji, a ob železniški progi in se zanje zato predvideva, da njihov delovni čas sovpada z voznim redom vlaka.

Stališče vlade je, da bi bila po novem razdalja od bivališča do delovnega mesta edino merilo za določitev višine povračila stroškov, torej bi vsi prejemali kilometrino. Ta znaša osem odstotkov cene enega litra 95-oktanskega bencina za kilometer, po novem pa predlagajo, da bi ta bila devet odstotkov. Dogovoriti se morajo tudi, s katerim instrumentom oziroma aplikacijo se bodo merile najkrajše poti od doma do do službe.

Cilj spremembe, zagotavlja vlada, ni zmanjšanje mase sredstev za povračila prevoza, ki je okoli 133 milijonov evrov na leto, ampak odprava neenakosti in poenostavitev obračunavanja.